Special law prevails over general tort rules; compensation for WWII victims must follow specific statutes.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Določbe ZPKri in ZSPOZ so v razmerju do splošnih pravil o odškodninski odgovornosti lex specialis, kar pomeni, da odškodnine za take primere škod (povojni protipravni odvzem življenja v imenu države) ni mogoče presojati po drugih predpisih (se pravi po splošnih načelih o povrnitvi škode) ter da je uveljavljanje te pravice do odškodnine mogoče le v postopku, ki ga določa poseben predpis. Po 3. odstavku 11. člena ZSPOZ pa se pri odločanju priznanja statusa svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja in o pravici do odškodnine uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožnica, ki ima status svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja, uveljavljala odškodnino, ki jo je utrpela zaradi smrti svojega moža. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sklep prve stopnje. Soglaša s stališčem, da v tej zadevi ni sodne pristojnosti (pač pa upravna).

Zoper ta sklep je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. Izpodbijanemu sklepu očita, da ga ni mogoče preizkusiti, ker je brez relevantnih razlogov, tisti, ki jih ima, pa so protislovni. Navaja, da je izčrpala vse postopke, ki jih predvideva Zakon o popravi krivic (Ur. l. RS, št. 59/96 in nasl. - ZPKri), vložila je celo tožbo na upravno sodišče, vendar je bila zavrnjena, češ da se njen zahtevek nanaša na odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava. Nesprejemljivo je, da bi se morali svojci žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja zadovoljiti s tako nizko odškodnino, kot jo določa ZPKri. Zato so upravičeni uveljavljati odškodnino po splošnih določbah o odškodninski odgovornosti.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Tožnica, ki ji je na podlagi ZPKri priznan status svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja, uveljavlja pravico do povrnitve škode, ki jo je utrpela zaradi smrti svojega moža. Ta pravica je skoraj v celoti urejena z ZPKri (prvi odstavek 1. člena), višino odškodnine in postopek za njeno uveljavljanje pa določa (na podlagi tretjega odstavka 5. člena ZPKri) Zakon o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Ur. l. RS, št. 18/2001 - ZSPOZ). Določbe teh zakonov so v razmerju do splošnih pravil o odškodninski odgovornosti lex specialis, kar pomeni, da odškodnine za take primere škod (povojni protipravni odvzem življenja v imenu države) ni mogoče presojati po drugih predpisih (se pravi po splošnih načelih o povrnitvi škode) ter da je uveljavljanje pravice do te odškodnine mogoče le v postopku, ki ga določa poseben predpis. Po tretjem odstavku 11. člena ZSPOZ pa se pri odločanju o priznanju statusa svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja in o pravici do te odškodnine uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Odločitev v tem sporu zato ne spada v sodno pristojnost, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje (in za njim pritožbeno sodišče) ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo (18. člena Zakona o pravdnem postopku - Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Ker tudi ni podana očitana kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).