Appeal to transfer court rejected; bankruptcy administrator's status does not ensure impartiality.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe plaintiff requested the Supreme Court to transfer the case to Ljubljana, arguing the bankruptcy administrator in Kranju could not be impartial. The court rejected this, noting bankruptcy proceedings are distinct from civil litigation and do not inherently compromise judicial neutrality. Consequently, the request for a change of court was dismissed as no objective reasons for bias existed.
Legislator headnote
AI generatedArticle 67 of the Code of Civil Procedure; Article 32 of the Constitution: The status of a party as a bankruptcy administrator does not automatically preclude a court's jurisdiction or guarantee impartiality absent concrete evidence of bias.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog za določitev drugega sodišča se zavrne.
[JEDRO]
Stečajni postopek je drug postopek kot pravda zaradi povzročene škode in ne more vplivati na subjektivno nepristranskost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva.
Čeprav gre za pravdo v zvezi s škodo, ki naj bi bila povzročena pri delu v stečajnem postopku, gre za običajno odškodninsko pravdo, ki na tako velikem sodišču, kot je Okrožno sodišče v Kranju, ne more povzročiti nobenih dvomov v pravično sojenje.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožnica navaja, da je pravna naslednica podjetja T. d.o.o., kateremu naj bi toženka in stečajni upravitelj z nezakonitim vdorom v skladišče in z odpovedjo najemne pogodbe povzročila škodo. Drugi toženec, ki se temu upira, je tekom postopka predlagal, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 67. člena Zakon o pravdnem postopku delegira za sojenje Okrožno sodišče v Ljubljani. Meni, da Okrožno sodišče v Kranju o zadevi ne more soditi, ker je drugotoženec stečajni upravitelj prvotoženke in ima status organa stečajnega postopka, ki ga vodi kranjsko sodišče.
Predlog ni utemeljen.
V 32. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Uradni list RS, št. 33/91-68/06) je med človekovimi pravicami predvidena pravica do sodnega varstva, ki med drugim omogoča, da sodi nepristransko sodišče. Podobno določilo vsebuje tudi 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP, Uradni list RS, št. 33/94-MK- št. 7). Zato je v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/04-uradno prečiščeno besedilo-43/06) omogočena izločitev sodišča, ki bi moralo soditi o zadevi, v izjemnih primerih pa tudi določitev stvarno pristojnega sodišča v drugem kraju.
V 67. členu ZPP je omogočeno, da vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. V obravnavani zadevi drugotoženec predlaga, naj se zadeva delegira iz Okrajnega sodišča v Kranju na ljubljansko sodišče zato, ker je tožen organ stečajnega postopka, ki se vodi pred istim sodiščem. Toda stečajni postopek je drug postopek kot pravda zaradi povzročene škode in ne more vplivati na subjektivno nepristranskost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva.
Tudi razlogov za objektivno nepristranskost ni. Tožnica očitno ne dvomi v nepristranskost pravdnih sodnikov Okrožnega sodišča v Kranju, drugi toženec pa tudi ne navaja nobenih konkretnih razlogov in okoliščin. Čeprav gre za pravdo v zvezi s škodo, ki naj bi bila povzročena pri delu v stečajnem postopku, gre za običajno odškodninsko pravdo, ki na tako velikem sodišču, kot je Okrožno sodišče v Kranju, ne more povzročiti nobenih dvomov v pravično sojenje. Nenazadnje je moral zakonodajalec predvidevati take primere, ko je v 63. členu ZPP določil izključno krajevno pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek.