Supreme Court transfers custody case to another district court to ensure judicial impartiality and public trust.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia transferred jurisdiction of a custody dispute from the District Court of A to the District Court of B. The plaintiff argued that the defendant, a judge at Court A, created an appearance of bias due to frequent interactions between the courts located in the same building. The court ruled that the objective impartiality of the judiciary must be preserved in the public perception, not just in reality. Consequently, it exercised its power to delegate jurisdiction to the nearest court to ensure the appearance of fairness.
Legislator headnote
AI generatedArticle 23 of the Constitution of the Republic of Slovenia; Article 67 of the Act on Civil Procedure: The Supreme Court may delegate jurisdiction to another court when circumstances create an appearance of bias, thereby safeguarding the constitutional right to a fair trial and public trust in judicial neutrality.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče B.
[JEDRO]
Če bi v zadevi odločalo Okrožno sodišče A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodniki Okrajnega sodišča A., ki se nahaja v isti stavbi kot Okrožno sodišče A., bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožeča stranka v tožbi z dne 12.12.2006 navaja, da sta s toženko bivša zunajzakonska partnerja, ki se jima je 6.1.2004 rodil mladoletni drugi tožnik. Predlaga, naj se ta zaupa v varstvo in vzgojo prvemu tožniku, toženki - materi naloži plačevanje preživnine in določi stike med otrokom in materjo. Podrejeno predlaga, naj se mladoletni otrok zaupa v varstvo in vzgojo toženi stranki, prvemu tožniku naloži plačevanje preživnine in določi obseg in izvrševanje stikov med njim in mladoletnim otrokom. S predlagano začasno odredbo zahteva, naj se mladoletni drugi tožnik zaupa v varstvo in vzgojo očetu, materi pa naloži plačevanje preživnine. Ker je toženka sodnica Okrajnega sodišča A., predlaga tudi prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče.
Predlog je utemeljen. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 36/04 - ur.p.b., ZPP). Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani tožeče stranke zatrjevana okoliščina, da je toženka sodnica Okrajnega sodišča A. Če bi v zadevi odločalo Okrožno sodišče A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodniki Okrajnega sodišča A., ki se nahaja v isti stavbi kot Okrožno sodišče A., bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi v tej fazi postopka določilo stvarno pristojno sodišče, ki je najbližje strankam, to je Okrožno sodišče B.