Supreme Court annuls district court judgment for lack of jurisdiction over property dispute exceeding 8,345.86 EUR.

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Vrednost spornega predmeta obravnavane zadeve presega 8.345,86 EUR, prav tako ne gre za spor iz drugega odstavka 30. člena ZPP, pristojnosti okrajnega sodišča pa tudi ne utemeljuje 57. člen ZPP, na katerega se sklicujeta tožnika. Navedeno pomeni, da bi se moral konkretni spor obravnavati pred okrožnim sodiščem.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnika zahtevata razveljavitev dveh darilnih pogodb (glede nepremičnine vl. št. 55 k.o. ... in osebnega avtomobila Daewoo Nexia GTX), izstavitev listine, sposobne za vknjižbo njune lastninske pravice na omenjeni nepremičnini, ter izročitev omenjenega osebnega avtomobila.

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, proti kateri je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljevanju: državno tožilstvo) vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju: zahteva), v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarja, da gre v konkretni zadevi za premoženjskopravni spor, ki bi se glede na vrednost spornega predmeta (30.462,36 EUR, prej 7.300.000 SIT) moral obravnavati pred okrožnim, ne pa okrajnim sodiščem (30. in 32. člen Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji; v nadaljevanju: ZPP). Ker je (okrajno) sodišče prve stopnje kljub navedenemu obravnavalo tožbo, jo vročilo toženki in po preteku roka za odgovor na tožbo izdalo izpodbijano (zamudno) sodbo, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Takšno postopanje je tudi v nasprotju s prvim odstavkom 19. člena in prvim odstavkom 23. člena ZPP, kar predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki bi glede na omejena pooblastila okrajnega sodišča, naravo postavljenega zahtevka, sorodstveno razmerje pravdnih strank in konkretne okoliščine primera vplivala na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve. Po podatkih pravdnega spisa je namreč sporna nepremičnina tudi predmet izvršbe, ki jo vodi isto okrajno sodišče.

Po določbi 375. člena v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP je bila zahteva vročena pravdnima strankama, ki nanjo nista odgovorili.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se sodišče omeji samo na preizkus kršitev, ki jih državno tožilstvo izrecno uveljavlja (primerjaj prvi odstavek 391. člena ZPP). Polje preizkusa je zato v konkretnem primeru omejeno izključno na vprašanje stvarne pristojnosti za sojenje v obravnavani zadevi.

Pravila o stvarni pristojnosti (30. in 32. člen ZPP) določajo, katero izmed dveh vrst sodišč splošne pristojnosti, ki v Republiki Sloveniji odločajo v civilnih zadevah, kot jih opredeljuje 1. člen ZPP, je pristojno za odločanje v določenem sporu na prvi stopnji (okrajno ali okrožno sodišče(1). Za razmejitev pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči sta odločilni merili vrednost spornega predmeta in pravni temelj spornega razmerja. Okrajna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 8.345,86 EUR (prej 2.000.000 SIT; prvi odstavek 30. člena ZPP), ne glede na vrednost spornega predmeta pa v sporih zaradi motenja posesti, v sporih o služnostih in realnih bremenih ter v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij (drugi odstavek 30. člena ZPP). Vrhovno sodišče ugotavlja, da vrednost spornega predmeta obravnavane zadeve presega 8.345,86 EUR, prav tako ne gre za spor iz drugega odstavka 30. člena ZPP, pristojnosti okrajnega sodišča pa tudi ne utemeljuje 57. člen ZPP (ki se nanaša na posebno krajevno pristojnost), na katerega se v tožbi sklicujeta tožnika. Okrajno sodišče je tako odločilo v sporu iz pristojnosti okrožnega sodišča. Stališče državnega tožilstva, da je okrajno sodišče z izdajo izpodbijane sodbe kršilo pravila o stvarni pristojnosti, s čimer je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je zato pravilno. Iz tega razloga je Vrhovno sodišče zahtevi ugodilo, izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP). V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotovljeno procesno kršitev odpraviti (primerjaj 19. in 23. člen ZPP), pri čemer velja opozoriti na tretji odstavek 23. člena ZPP.

---.---Op. št. (1): Primerjaj drugi odstavek 99. člena in drugi odstavek 101. člena Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 in naslednji - ZS).