Insurance company denied liability for third-party driver's death when State Fund was liable.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Zavarovalnica škode ne krije v nobenem primeru, kadar je za škodo odgovorna druga oseba, ki je plačila zmožna ali je za takšno škodo zavarovana. Odgovorna oseba, torej subjekt, ki je nosilec obveznosti iz materialnopravnega razmerja, kadar škodo povzroči voznik neznanega motornega vozila, je Slovensko zavarovalno združenje.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati 5.000.000 SIT odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.10.1996 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Določilo drugega odstavka 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO-plus-97 (v nadaljevanju Splošni pogoji) o obsegu kritja zavarovalnice je razlagalo tako, da Slovenskega zavarovalnega združenja ni mogoče šteti za "odgovorno drugo osebo", ki je nedvomno plačila zmožna.

Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Zavzelo je stališče, da je tožena stranka iz razloga, ker je za škodo izključno odgovoren neznani voznik motornega vozila, prosta svoje obveznosti, saj za škodo, ki je nastala zaradi smrti, telesne poškodbe ali telesne okvare, v tem primeru odgovarja Slovensko zavarovalno združenje.

Zoper to sodbo je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Meni, da pritožbeno sodišče svoje odločitve v bistvenem delu ni obrazložilo, zato je zagrešilo kršitev določb pravdnega postopka. Sporna določba Splošnih pogojev tožene stranke je nejasna, zato bi jo bilo treba razlagati v korist druge, šibkejše stranke. Vztraja pri stališču, da AO-plus zavarovanje zajema tudi zavarovalne primere, ko je povzročitelj škode voznik neznanega motornega vozila.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Zgrešeno je revizijsko stališče, da pritožbeno sodišče svoje odločitve v bistvenem delu ni obrazložilo (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 36/04 - ur. p. b. - ZPP). Očitana kršitev v zvezi s sestavo odločbe je podana le v tistih primerih, ko sodbe zaradi formalnih napak in pomanjkljivosti sploh ni mogoče preizkusiti. Takih pomanjkljivosti sodba sodišča druge stopnje (niti sodišča prve stopnje) nima. Če revident ne soglaša s pravnim naziranjem nižjih sodišč, njegovo nestrinjanje ne more prerasti v kritiko postopka.

Ureditev jamčevanja za škode po neznanih in nezavarovanih vozilih temelji na sistemu oblikovanja škodnega sklada, ki se ustanovi pri Slovenskem zavarovalnem združenju (34. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu - Uradni list RS, št. 70/94 - 30/06 - ZOZP). Če povzroči škodo voznik neznanega motornega vozila, zanjo oziroma natančneje za škodo, ki je nastala zaradi smrti, telesne poškodbe, telesne okvare, odgovarja Slovensko zavarovalno združenje (39. člen ZOZP).

Pravno vprašanje, ki se je postavilo v tej pravdi, je bilo naslednje: Ali zavarovalnica glede na citirana določila ZOZP iz naslova zavarovanja voznika zaradi telesnih poškodb odgovarja za škodo, ki jo je povzročil voznik neznanega motornega vozila. Sporno določilo drugega odstavka 3. člena Splošnih pogojev se glasi: "Prav tako zavarovalnica na podlagi tega zavarovanja ne povrne škode, če je za škodo odgovorna druga oseba, ki je nedvomno plačila zmožna ali je za takšno škodo zavarovana (lastnik oziroma uporabnik drugega v prometni nezgodi soudeleženega vozila, voznik konjske vprege, kolesar, pešec, ipd.)". Že sama rekonstrukcija besednega pomena citiranega določila s pomočjo jezikove razlage utemeljuje sklep, da zavarovalnica škode ne krije v nobenem primeru, kadar je za škodo odgovorna druga oseba, ki je plačila zmožna ali je za takšno škodo zavarovana. Posamezne situacije (lastnik oziroma uporabnik drugega v prometni nezgodi soudeleženega vozila, voznik konjske vprege, kolesar, pešec, ipd.) so v spornem določilu nanizane le primeroma. Odgovorna oseba, torej subjekt, ki je nosilec obveznosti iz materialnopravnega razmerja, kadar škodo povzroči voznik neznanega motornega vozila, je, kot je bilo že zgoraj nakazano, Slovensko zavarovalno združenje. Pravilnost takšne razlage potrjuje tudi sistematična metoda razlage, ki določa pomen spornega določila glede na njegovo umeščenost v pravni sistem. Zavarovanje voznika zaradi telesnih poškodb je dodatno zavarovanje, ki se lahko sklene skupaj z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti. To pomeni, da so v splošnih pogojih takega zavarovanja opredeljene predvsem njegove posebnosti. Če specialne ureditve za posamezno situacijo ni, veljajo splošni pogoji zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Ker v spornih Splošnih pogojih ni določila, ki bi jamčevanje za škode po neznanih motornih vozilih uredilo drugače kot 34. člen ZOZP, je sklep o pomanjkanju stvarne legitimacije tožene stranke v obravnavani zadevi materialnopravno pravilen. Povzamemo torej lahko, da sporno določilo drugega odstavka 3. člena Splošnih pogojev ni nejasno, saj je mogoče njegov pomen (enopomensko) opredeliti s pomočjo metod razlage. Ker se jasna določila uporabljajo tako, kot se glasijo (99. člen Zakon o obligacijskih razmerjih, Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - ZOR), obvezno razlagalno pravilo iz 100. člena ZOR ne pride v poštev.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).