Appeal dismissed because the disputed value of 495,742 SIT falls below the 1 million SIT threshold for review. The court ruled that only the principal claim counts toward the value threshold. The appeal was rejected as inadmissible due to insufficient value. The court awarded the respondent's costs to the appellant. The decision clarifies the calculation of disputed value for appeals. The ruling emphasizes the strict monetary threshold for civil appeals. The case involves a debt dispute where the principal claim was rejected. The court held that the appeal value did not meet the statutory minimum. The decision confirms the procedural bar for low-value appeals. The outcome was a dismissal of the appeal with cost allocation.

Revizija se zavrže.

Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti njene revizijske stroške v znesku 51.700 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.10.2006 dalje, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

[JEDRO]

Vrednost spornega predmeta je prenizka, zato revizija ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je - potem, ko je ugotovilo, da ne obstoji terjatev toženih strank proti tožeči stranki v znesku 991.832 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov - toženima strankama naložilo, da sta nerazdelno dolžni plačati tožeči stranki znesek 963.483,10 SIT, poleg tega pa zakonske zamudne obresti od neplačanih obrokov od dneva zapadlosti posameznega obroka dalje. Višji tožbeni zahtevek tožeče stranke iz naslova glavnice in zamudnih obresti je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh pravdnih strank in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku v celoti. Ne strinja se z razlago, sprejeto v izpodbijani sodbi, ki se nanaša na utemeljenost ugovora zastaranja v skladu z določbo 372. člena ZOR. Stališče, da gre za terjatve, ki zastarajo v triletnem roku, ni pravilno. Po določbi 371. člena ZOR je namreč določen splošen petletni zastaralni rok, v katerem zastarajo terjatve, če z zakonom ni določeno drugače.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in toženima strankama, ki sta nanjo odgovorili in predlagali njeno zavrženje.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT. V obravnavanem primeru tožeča stranka vlaga revizijo proti odločitvi o zavrnitvi višjega tožbenega zahtevka od prisojenega, torej za razliko med vtoževanim zneskom 1.487.574 SIT in dosojenim zneskom v višini 991.832 SIT. Tožeča stranka namreč ni uspela z vtoževano glavnico v višini 495.742 SIT in delom vtoževanih obresti. Ker se za ugotovitev vrednosti spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, obresti, pravdni stroški in druge postranske dajatve pa se upoštevajo le, če se uveljavljajo kot glavni zahtevek (39. člen ZPP), znaša vrednost spornega predmeta, o kateri je treba odločiti na revizijski stopnji, le 495.742 SIT; ta znesek pa ne presega v drugem odstavku 367. člena ZPP predpisane najnižje vrednosti za dovoljenost revizije.

Revizijsko sodišče je zato postopalo v skladu z določbo 377. člena ZPP in revizijo kot nedovoljeno zavrglo. Pri tem je odločilo, da mora tožeča stranka toženima strankama povrniti njune stroške, ki sta jih imeli zaradi vložitve odgovora na revizijo (165. člen ZPP). Višina stroškov je odmerjena v skladu z Odvetniško tarifo.