Supreme Court dismisses appeal confirming defendant is liable for restitution damages under Denationalization Act.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Zavezanec za plačilo odmene po drugem odstavku 72. člena ZDen je tisti, ki je zavezanec za vrnitev premoženja v naravi.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan tožnicama plačati 1.880.990,33 SIT z zamudnimi obrestmi za čas od 1.1.2002 do 27.6.2003 po predpisani obrestni meri zamudnih obresti, zmanjšani za temeljno obrestno mero, za čas od 28.6.2003 do plačila pa po predpisani obrestni meri zamudnih obresti; tožbeni zahtevek za plačilo 3.293.073,67 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila, zakonskih zamudnih obresti od 1.880.990,33 SIT za čas od dneva vložitve tožbe do 31.12.2001 in zamudnih obresti od 1.880.990,33 SIT za čas od 1.1.2002 do 27.6.2003 po drugačni obrestni meri, kot je dosojena, pa je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca in v izpodbijanem (ugodilnem) delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo je toženec vložil revizijo, s katero uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče sodbi spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek. Ne strinja se s stališčem nižjih sodišč, da je bilo vprašanje njegove pasivne legitimacije rešeno v denacionalizacijskem postopku. Poudarja, da so v njegovo upravljanje prešla le zemljišča, ki so bila s planskimi dokumenti opredeljena kot kmetijska zemljišča oziroma gozdovi. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenca ugotovilo, da je tisti del zemljišča parc. št. 423/1 k.o. ..., na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, v naravi pozidano stavbno zemljišče - teniška igrišča. Da ne gre za kmetijsko zemljišče ali gozd, izhaja tudi iz lokacijske informacije za sporno zemljišče. Nadalje revident poudarja, da sta v odločbi o denacionalizaciji določena dva zavezanca, in sicer Republika Slovenija in toženec. Pri izbiri zavezanca za plačilo odmene po drugem odstavku 72. člena Zakona o denacionalizaciji ( Ur. l. RS/I, št. 27/91 in naslednji, v nadaljevanju: ZDen) je treba upoštevati naravo stvari same, ki v konkretnem primeru izključuje toženca kot zavezanca. Toženec opozarja, da s stavbnim zemljiščem ne more in ni upravljal, zaradi česar si na ta račun ni pridobil nikakršne koristi.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnicama, ki nanjo nista odgovorili.

Revizija ni utemeljena.

Sodišči prve in druge stopnje sta že pojasnili, da je pravna narava zahtevka iz drugega odstavka 72. člena ZDen, kakršnega uveljavljata tožnici, povsem specifična. Čeprav zakon to upravičenje posebne vrste poimenuje odškodninski zahtevek iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja (ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin), ne gre za odškodninski zahtevek v smislu odškodninskega prava, saj manjkata elementa splošnega civilnega delikta kot podlage za povračilo škode (nedopustno ravnanje zavezanca in njegova subjektivna ali objektivna odgovornost). Ne gre niti za obogatitveni zahtevek v smislu 210. in naslednjih členov Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 29/78 in naslednji - ZOR), kateri zavezujejo okoriščenca k vrnitvi zgolj koristi, ki jo je neupravičeno dosegel, medtem ko je pri zahtevku iz drugega odstavka 72. člena ZDen odločilno, kakšno korist bi denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi dobil odvzeto nepremičnino vrnjeno takoj po uveljavitvi ZDen. Vprašanje obogatitve na strani zavezanca za plačilo uveljavljane odmene tako ni pomembno(1); revizijsko opozarjanje, da toženec v zvezi s spornim premoženjem ni pridobil nikakršne koristi, je torej irelevantno. Stališče nižjih sodišč, da je zavezanec za plačilo odmene po drugem odstavku 72. člena ZDen tisti, ki je zavezanec za vrnitev premoženja v naravi, je pravilno. O tem vprašanju se je Vrhovno sodišče že izreklo(2). Zavezanec za izročitev premoženja, ki se vrača, je določen v odločbi o denacionalizaciji(3), v konkretnem primeru v delni odločbi Upravne enote Ljubljana, Izpostave Vič - Rudnik, z dne 20.1.1995 (priloga A1), ki je postala pravnomočna 21.2.1995. Na takšno pravnomočno odločbo je (pravdno) sodišče vezano(4). Ne drži, da sta v tej odločbi določena dva zavezanca za vračilo spornega zemljišča, kakor neutemeljeno navaja revident; kot zavezanec je v njej naveden (le) toženec.

Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo in z njo tudi priglašene revizijske stroške.

---.---Op. št. (1): Primerjaj sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS z dne 15.4.1999, opr. št. II Ips 241/98, II Ips 242/98. Op. št. (2): Primerjaj sodbi z dne 27.1.2005, opr. št. II Ips 685/2003 in II Ips 1/2004. Op. št. (3): Primerjaj prvi odstavek 66. člena ZDen.Op. št. (4): Primerjaj 13. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji; v nadaljevanju: ZPP).