Supreme Court dismisses appeal; service by registered mail creates presumption of receipt and voluntary acceptance.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a final judgment and a ruling denying restoration to the previous state. The applicant argued that the court failed to serve the lawsuit correctly under the bilateral judicial assistance treaty, claiming the defendant never received the documents. The court held that a signed delivery receipt legally presumes the recipient received the papers at the stated time and voluntarily accepted them, rendering the applicant's claims invalid.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku - ZPP, 370. člen; 378. člen; 384. člen 4. odstavek: A signed delivery receipt creates a rebuttable presumption that the recipient received the document at the time stated and voluntarily accepted it, barring further challenge based on lack of receipt or missing translations.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne.
[JEDRO]
Podpisana vročilnica ustvarja izpodbojno domnevo, da je naslovnik prejel sodno pisanje takrat, kot je to navedeno v vročilnici.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, ker toženec ni pravočasno odgovoril na tožbo glede nedopustnosti izvršbe pri Okrajnem sodišču v Celju, opr. št. I 2000/06105, po izvršilnem predlogu upnika (toženca) proti dolžnici (tožnici).
2. Toženec je v zvezi z zamudno sodbo istočasno podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje in vložil pritožbo, o kateri naj bi odločalo pritožbeno sodišče, če prvostopenjsko sodišče ne bi dovolilo vrnitve v prejšnje stanje.
3. Sodišče prve stopnje je dne 24.9.2002 s sklepom zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, toženec pa se je proti sklepu pritožil.4. Sodišče druge stopnje je 21.4.2004 zavrnilo obe toženčevi pritožbi (pritožbo proti zamudni sodbi in pritožbo proti sklepu, da se ne dovoli vrnitev v prejšnje stanje).5. Toženec je po pooblaščencu odvetniku Mitji Grčarju vložil revizijo proti "sodbi in sklepu Višjega sodišča v Celju", in sicer "iz vseh revizijskih razlogov po 370. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP". Stališče revidenta je, da je sodišče vročilo tožbo v nasprotju z določbami 4. in 5.
člena Zakona o ratifikaciji pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. Napačen naj bi bil zaključek sodišča, da je toženec prostovoljno sprejel pisanje, saj iz vročilnice nedvoumno izhaja, da toženec sodnega pisanja s tožbo, prilogo in pozivom za odgovor na tožbo, osebno sploh ni sprejel na pravem naslovu. Poleg tega prejemnik pisanja pred podpisom vročilnice tudi ne more preveriti vsebine sodne kuverte. Revidentovo stališče je tudi, da niso bili podani zakonski pogoji za izdajo zamudne sodbe iz prvega odstavka 318.
člena ZPP, ker tožba ni bila pravilno vročena, utemeljenost tožbenega zahtevka pa ne izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi. Poleg tega pa se revident "sklicuje še na vse ostale navedbe v dosedanjih pritožbah in predlogu za vrnitev v prejšnje stanje".
6. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki na revizijo ni odgovorila.7. Revizija proti sodbi in sklepu ni utemeljena.
8. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Revident mora konkretizirati trditve o kršitvah, ki naj bi jih storilo sodišče v zvezi z izdajo revizijsko izpodbijane odločbe. Zato ne zadošča, da se revident zgolj sklicuje na svoje prejšnje vloge.
9. Revident ni navedel relevantnih trditev o procesnih kršitvah v zvezi z zavrnitvijo toženčevega predloga za vrnitev v prejšnje stanje, sklicevanja na "vse ostale navedbe v dosedanjih pritožbah in predlogu za vrnitev v prejšnje stanje" pa v revizijskem postopku ni mogoče upoštevati (glej razloge pod 8. točko).10. Podpisana vročilnica ustvarja izpodbojno domnevo, da je naslovnik prejel sodno pisanje takrat, kot je to navedeno v vročilnici. Toženec je nedvomno prejel tožbo, saj je nanjo (z zamudo) odgovoril. Revident ni konkretiziral svojih trditev o nepravilni vročitvi in zato tudi ni izpodbil domneve o pravilni vročitvi.
Za pravilnost vročitve tudi ni odločilna napaka v naslovu, saj je bilo sodno pisanje tožencu nedvomno vročeno. Vsebina sodne pošiljke je razvidna iz vročilnice in bi zato toženec lahko preveril tudi, če je priložen prevod. Podpisana vročilnica ustvarja tudi domnevo, da je naslovnik pisanje prostovoljno sprejel in se zato revident ne more uspešno sklicevati na okoliščino, da sodnemu pisanju ni bil priložen prevod (primerjaj četrti odstavek 5. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah).
11. Ob izdaji zamudne sodbe je bila pravilno uporabljena 3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP. Zahtevek, da je izvršba nedopustna, je bil namreč utemeljen s trditvijo, da je terjatev prenehala (v povezavi z materialnopravnimi določbami 59. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).
Zavrnitev revizije ima podlago v 378. členu in v četrtem odstavku 384. člena ZPP.