Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 75/93 ECLI:SI:VSRS:1993:II.IPS.75.93 AI generated

Supreme Court dismisses appeal claiming lack of hearing violated absolute essential procedural rules. Appeal rejected as no hearing required for dismissal due to inactivity. Court found no absolute essential violation occurred.

Case Number Sklep II Ips 75/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's appeal against a final decision declaring the lawsuit withdrawn due to the lapse of the limitation period. The applicant argued that both courts violated absolute essential procedural rules by failing to hold a hearing, which allegedly deprived them of the right to be heard. The court rejected this claim, ruling that a first-instance court can issue a dismissal decision without a hearing when the limitation period has expired, and that such a violation does not render the subsequent appeal inadmissible.

Legislator headnote

AI generated

354. člen ZPP; 217. člen ZPP: A court may declare a lawsuit withdrawn due to the lapse of the limitation period without holding a hearing, and such a procedural omission does not constitute an absolute essential violation justifying the inadmissibility of an appeal.

Keywords

AI generated
lapse of limitation period dismissal without hearing absolute essential violation procedural inactivity inadmissibility of appeal right to be heard withdrawal of lawsuit

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Sklep o tem, da se zaradi poteka mirovanja tožba šteje za umaknjeno, je lahko izdalo sodišče brez obravnave.

Tudi v primeru, če bi sodišče prve stopnje izdalo odločbo brez obravnave, čeprav bi jo moralo opraviti, v revizijskem postopku ne bi bilo mogoče z uspehom uveljavljati absolutne bistvene kršitve iz 9. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

V tej pravdni zadevi je postopek miroval. Ker nobena od pravdnih strank ni predlagala nadaljevanja postopka je sodišče prve stopnje štelo, da je tožba umaknjena.

Pritožbo tožeče stranke proti sklepu, da se šteje tožba za umaknjeno, je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočnemu sklepu sodišča druge stopnje je vložila tožeča stranka pravočasno revizijo. Obe sodišči sta bistveno kršili določbe pravdnega postopka. Podana je kršitev iz 9. točke 354. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je očitano kršitev zagrešilo zato, ker ni opravilo obravnave, sodišče druge stopnje pa tudi ni "ustvarilo pogojev za obravnavo oziroma za preverjanje zatrjevanega". Obe sodišči sta se zadovoljili le z ugotovitvijo, da odposlana pošta še ne pomeni predloga za nadaljevanje postopka. S takim ravnanjem je bila tožeči stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Zato naj se reviziji ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje naj se razveljavita, zadeva pa vrne v novo odločanje pristojnemu sodišču. V skladu z določbama 390. in 400. člena ZPP je bila revizija vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil.

Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka v reviziji izrecno uveljavlja obstoj absolutne bistvene kršitve določb ZPP iz 9. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, smiselno pa tudi iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 9. točke 2. odstavka 354. člena ZPP naj bi storilo sodišče prve stopnje s tem, da po trditvah revizije ni opravilo obravnave. Sodišče prve stopnje te kršitve ni zagrešilo, saj je sklep o tem, da se po izteku mirovanja tožba šteje za umaknjeno lahko izdalo brez obravnave (3. odstavek 217. člena ZPP). Pa tudi če bi pred sodiščem prve stopnje res bilo potrebno opraviti obravnavo, kot v reviziji zmotno zatrjuje tožeča stranka, tožeča stranka absolutne bistvene kršitve določb iz 9. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v revizijskem postopku ne bi mogla z uspehom uveljaviti, saj zaradi te kršitve revizije sploh ni mogoče vložiti (1. točka 1. odstavka 385. člena ZPP).

Revizijska trditev, da naj bi bila tožeči stranki s postopanjem sodišča odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem pa je le pavšalna in z ničemer obrazložena. Tudi po pregledu spisa ni bilo mogoče priti do ugotovitve, da tožeči stranki vabila za posamezna procesna dejanja sodišča niso bila vročena ali da tožeči stranki niso bile vročene odločbe, ki jih je sodišče izdalo. Zato revizijska trditev, da je bilo tožeči stranki z nezakonitim postopanjem sodišča onemogočeno obravnavanje pred sodiščem ni sprejemljiva, revizija tožeče stranke pa je v tem delu neutemeljena. Zato jo je revizijsko sodišče potem, ko je v okviru revizijskega preizkusa po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) ugotovilo, da v postopku pred nižjima sodiščema tudi ni bila storjena absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP v zvezi s 400. členom ZPP).