Supreme Court dismisses request for legal protection regarding enforcement of statutory interest on alimony. The court rules that while the fund has a right to claim interest, the original decision lacks an enforcement title for it.

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

[JEDRO]

Ne more biti dvoma, da ima Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije pravico terjati od zavezanca - na podlagi zakonske cesije - tudi zakonske zamudne obresti od izplačanih zneskov. Vendar pa taka določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, kolikor izvršilni naslov (obvestilo o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine z odločbo o pravici nadomestila) ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi delno ugodilo izvršilnemu predlogu in dovolilo izvršbo zaradi izterjave (nadomestila) preživnine v znesku 692.105 SIT ter nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo pa je tisti del izvršilnega predloga, ki se nanaša na izterjavo zakonskih zamudnih obresti od datumov zapadlosti posameznih obrokov do plačila in na druga predlagana izvršilna sredstva.

Sodišče druge stopnje je upnikovo pritožbo proti zavrnitvi izvršilnega predloga za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od posameznih obrokov nadomestila preživnine zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije v zahtevi za varstvo zakonitosti izpodbija sklep sodišča druge stopnje v celoti, sklep sodišča prve stopnje pa v delu, ki se nanaša na izterjavo zakonskih zamudnih obresti. Pri tem uveljavlja bistvene kršitve določb izvršilnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Očita nepravilno uporabo 17. člena Zakona o izvršilnem postopku (ZIZ), šestega odstavka 21.d člena Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 25/97, 119/2002 - ZJSRS) ter neuporabo četrtega odstavka 21.c člena, prvega odstavka 26.a člena ter prvega, tretjega, četrtega in sedmega odstavka 28. člena ZJSRS. Predlaga razveljavitev sklepov sodišč druge in prve stopnje v delu, v katerem je bil predlog za izvršbo za zakonske zamudne obresti zavrnjen, ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pravilna uporaba določb ZJSRS privede do ugotovitve, da predstavlja izvršljiva odločba o pravici do nadomestila preživnine izvršilni naslov tako za preživninske obroke, kot tudi za pripadajoče (zakonske zamudne) obresti in stroške postopka. Jamstvenemu skladu, ki vstopi v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika, na podlagi subrogacije že na podlagi navedenih zakonskih določb ZJSRS pripada upravičenje do izterjave nadomestil preživnine, kar ob pravilni razlagi citiranih zakonskih določb privede do ugotovitve, da je podan tudi izvršilni naslov za izterjavo zakonskih zamudnih obresti in stroškov postopka.

Zahteva je bila vročena strankama izvršilnega postopka, ki nanjo nista odgovorili (tretji odstavek 375. člena v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP).

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Vrhovno sodišče se mora po prvem odstavku 391. člena ZPP pri odločanju o zahtevi omejiti samo na preizkus kršitev, ki jih uveljavlja državno tožilstvo. V tej zadevi zahteva v uvodu uveljavlja bistveno kršitev določb izvršilnega postopka, v razlogih pa še, da je odločitev obeh sodišč procesnopravno in materialnopravno zmotna. V obrazložitvi ne pojasni, za katere kršitve s procesno vsebino naj bi šlo in iz katerega razloga. Trditev, da pomeni nepravilna uporaba določbe 17. člena ZIZ kršitev procesnopravne narave, pa je glede na nadaljnje razloge neutemeljena.

Po določbi 3. točke prvega odstavka 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov, na katerega podlagi sodišče dovoli izvršbo, tudi druga izvršljiva odločba, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov. ZJSRS v petem odstavku 21.d člena določa, da je obvestilo sklada o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine, izvršilni naslov. Vendar pa taka zakonska opredelitev ne potrjuje stališča, izraženega v zahtevi za varstvo zakonitosti, da opisani izvršilni naslov zajema tudi pripadajoče zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznih preživninskih zneskov. Po določbi prvega odstavka 21. člena ZIZ je namreč izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg upnika in dolžnika navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Izvršilni naslov pa se v tem primeru nanaša na plačilo denarnega zneska, ki je opredeljen v seštevku in posameznih obrokih, vendar pa ne vsebuje navedbe o dolžnosti plačila zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih zneskov. Ta okoliščina glede na vsebino zahteve niti ni sporna.

Opredelitev upnikovega izvršilnega naslova torej ne zajema zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov nadomestila preživnine. Določba tretjega odstavka 28. člena zakona, po kateri s prehodom terjatve sklad vstopi v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka, obveznost preživninskega zavezanca res povečuje tudi za pripadajoče obresti in stroške postopka. Ne more biti dvoma, da ima sklad pravico terjati od zavezanca - na podlagi zakonske cesije - tudi zakonske zamudne obresti od izplačanih zneskov. Vendar pa taka določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, kolikor izvršilni naslov (obvestilo o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine z odločbo o pravici nadomestila) ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.

Citirana določba 28. člena ureja prehod terjatve od otroka na sklad v razmerju do preživninskega zavezanca, zaradi česar ta kot dolžnik glede na vsebino otrokovega izvršilnega naslova ne more biti na slabšem kot v razmerju do otroka. Zakon jamstvenemu skladu torej daje pravico, da zahteva zamudne obresti od nadomestil preživnine, to pa pomeni, da mora - kot vsak upnik - pridobiti izvršilni naslov za svojo, z zakonom urejeno terjatev. V zakonu določena pravica še ne predstavlja izvršilnega naslova. Odločba o pravici do nadomestila preživnine z obvestilom sklada glede izterjave zakonskih zamudnih obresti ne predstavlja izvršilnega naslova v skladu z določbo 17.

člena ZIZ. Za izterjavo zakonskih zamudnih obresti bi torej moral upnik pridobiti izvršilni naslov. Če tega ne more doseči z ustrezno vsebino odločbe o pravici do nadomestila preživnine, ki je po petem odstavku 21.d člena ZJSRS skupaj z obvestilom izvršilni naslov, pa je odločba, ki vsebuje tudi datum zapadlosti posameznih nadomestil preživnine, vsaj verodostojna listina, kar tudi omogoča izvedbo s posebnimi pravili urejenega izvršilnega postopka. Stališče zahteve za varstvo zakonitosti je v tem obsegu in ne glede na povedano tudi pravno zmotno (v nasprotju z določbo 28.

člena ZJSRS), ko pravico sklada do izterjave zamudnih obresti postavlja v čas od datuma zapadlosti posameznega obroka do plačila. Zakonske zamudne obresti od plačanih zneskov bi torej opredeljeno mogle biti uveljavljane bodisi ob jasnejših ali drugačnih določbah subrogacijske odločbe (zahteva za varstvo zakonitosti na ta problem sicer ne opozarja), bodisi z izvedbo izvršilnega postopka z uporabo pravil o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Drugačnega stališča ne omogoča niti sklicevanje zahteve na druge določbe ZJSRS, niti sklicevanje na razloge odločbe v zadevi II Ips 649/2001.

V navedeni zadevi je bilo namreč reševano vprašanje, kdaj po 28. členu ZJSRS preidejo terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu na sklad (ali z izvršitvijo, ali z izvršljivostjo odločbe).

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila zavrnjena na podlagi 378. člena in četrtega odstavka 384. člena v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP ter 15. členom ZIZ.