Legislator Case Law & Legislation
Sodba II Ips 269/2005 ECLI:SI:VSRS:2006:II.IPS.269.2005 AI generated

Slovenian Supreme Court dismisses appeal for lack of concrete procedural violation arguments under ZPP Art. 370.

Case Number Sodba II Ips 269/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's appeal against a second-instance judgment that held the insured fully liable for damages. The appellant argued the lower court erred by relying solely on the plaintiff's testimony regarding the vehicle's impact point, despite expert reports contradicting this detail. The court ruled that appeals must contain specific, argumented claims of procedural violations under Article 370 of the Civil Procedure Act, as vague allegations of factual errors or 'contradictory judgments' are inadmissible.

Legislator headnote

AI generated

Article 370 of the Civil Procedure Act; Article 378 of the Civil Procedure Act: An appeal is admissible only if it contains concrete and argumented claims of procedural violations or misapplication of substantive law; vague allegations of factual errors or contradictory judgments do not constitute grounds for appeal.

Keywords

AI generated
Civil Procedure Act appeal admissibility procedural violations burden of proof liability allocation expert testimony substantive law

Cited Legislation

AI generated
Article 370 of the Civil Procedure Act
Article 378 of the Civil Procedure Act
Article 257 of the Civil Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Revizijsko sodišče upošteva le tiste revizijske trditve o procesnih kršitvah, ki so konkretizirane in argumentirane.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica je s tožbo zahtevala, da ji toženka plača odškodnino za škodo, ki naj bi ji jo povzročil stranski intervenient z avtomobilom, glede katerega je bila zavarovana avtomobilska odgovornost pri toženki.

2. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je toženka "odgovorna" za 80% tožničine škode.

3. Pritožbeno sodišče je ugodilo tožničini pritožbi proti vmesni sodbi (glede tožničinega 20% prispevka k nastanku škode) in spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da je toženka v celoti odgovorna za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi škodnega dogodka 15.12.1998. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbi toženke in stranskega intervenienta.

4. Stranski intervenient je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi "bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava". Sodba pritožbenega sodišča naj bi bila "protispisna", ker pritožbeno sodišče trdi, da je zanesljivo ugotovljeno, da je tožnico zbil z avtomobilom zavarovanec tožene stranke. Tožnica je ves čas postopka trdila, da jo je zadelo vozilo s prednjim delom, izvedenca pa takšne izpovedbe nista potrdila. Tožničina trditev ne pomeni, da se je tisto, kar trdi, tudi v resnici zgodilo. Če je izvedenec dopustil možnost zadetja tožnice, to ne pomeni, da je škodljivo dejstvo tudi dokazano.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Pravnomočno sodbo je mogoče izpodbijati v revizijskem postopku le s konkretnimi in argumentiranimi trditvami o procesnih kršitvah iz 1. in 2. točke prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in glede zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Neutemeljen je očitek "protispisnosti" izpodbijane sodbe. Sodišče je glede nastanka škodljivega dejstva verjelo tožničini izpovedbi, ki ni bila v nasprotju s strokovnimi mnenji izvedencev. Za nastanek toženkine obveznosti plačila škode je odločilno, da je njen zavarovanec tožnico zadel z vozilom, pri tem pa ni pomembno ali je bilo to storjeno s prednjim delom vozila ali pa morda s stranskim ogledalom. Zaslišanje strank je dokazno sredstvo (257. člen ZPP) in zato ni korektna revizijska trditev, da je sodišče odločilo zgolj na podlagi trditve stranke.

Odločitev sodišča, da je podlaga tožbenega zahtevka v celoti podana, je tudi v skladu z materialnim pravom. Voznik motornega vozila je namreč odgovoren za škodo, ki jo povzroči z vozilom pešcu, tožnici pa glede na relevantna dejstva, ki so razvidna iz sodbe pritožbenega sodišča, tudi ni mogoče očitati, da je prispevala k nastanku škode.

Zavrnitev revizije ima podlago v 378. členu ZPP. Odločitev o reviziji implicira tudi zavrnitev predloga za povrnitev revizijskih stroškov.