Supreme Court allows denationalization claim by finding coercion over long period invalidates 1961 land transfer.

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišče prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Dokazovanje, da je bil pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, v okviru določb 5. člena ZDen, je specifično glede na veliko časovno odmaknjenost relevantnih dogodkov in samo naravo tovrstnih pravnih poslov. Napako volje v času sklenitve pravnega posla je zato treba ugotavljati ob upoštevanju tedanjih družbenih razmer. Konkretizacija grožnje, sile ali zvijače se zato ne nanaša izključno na trenutek sklenitve pravnega posla, temveč na dejanja državnega organa oziroma predstavnika oblasti v daljšem časovnem intervalu, ki so vplivala na sklenitev in realizacijo pravnega posla.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlagateljičin predlog za denacionalizacijo nepremičnin (parc. št. 311/1, 311/30, 311/60 in 311/61, vse k.o...).

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo predlagateljičino pritožbo in potrdilo navedeni sklep sodišča prve stopnje.

3. Predlagateljica je vložila revizijo proti sklepu pritožbenega sodišča in uveljavljala revizijske razloge "iz 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, točka 1, 2 in 3". Revidentka nasprotuje stališču pritožbenega sodišča, da predlagateljica ni dokazala predpostavk za denacionalizacijo iz 5. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen. Takšna obrazložitev sodišča naj bi pomenila nadaljevanje postopka, ki je bil proti predlagateljici uporabljen od leta 1959, ko so pristojni državni organi odločili, da je treba vsa zemljišča na območju k.o... v kompleksu s skupno površino 20 do 30 ha na takšen ali drugačen način pridobiti za potrebe državnega podjetja A. Na podlagi odločbe o odobritvi arondacije je A. izvršil posek gozda na predlagateljičinih zemljiščih v letu 1961. V takšni situaciji, ko so bila zemljišča denacionalizacijski upravičenki že odvzeta iz posesti in je bil gozd popolnoma izsekan, je upravičenka reševala kar se je reševati dalo. V postopku je bilo ugotovljeno, da so upravičenki tudi po odvzemu zemljišč iz posesti še naprej odmerjali davek od navedenih zemljišč, zaradi česar se je davčni dolg zviševal. Zato je upravičenka 1.7.1964 podpisala izjavo, da "odstopa zemljišča v družbeno lastnino zaradi odplačila in odpisa zapadlega davka". Napačna je bila zato ugotovitev, da naj bi upravičenka takšno izjavo podala že v letu 1961. Iz potrdila A. L. z dne 3.3.1961 izhaja, da je upravičenka 2.3.1961 pred zastopnikom podjetja podala pisno izjavo, da prepušča s 1. januarjem 1961 v brezplačno last in posest družbeni lastnini svoja zemljišča v k.o... Pri tem ni bilo zapisano, da zemljišča odstopa zaradi odpisa davkov. Upravičenka ni imela nobenega razloga, da bi 1.1.1961 brezplačno odstopala gozd, ki ji je kot kmetici predstavljal edini vir dohodkov in ga brez nadomestila prepustila "v brezplačno last in posest družbeni lastnini". Edina možna razlaga za takšno ravnanje je, da se je nad upravičenko izvajal dolgotrajen in intenziven pritisk. Pri odločanju bi bilo treba upoštevati vsako obliko prisile (grožnje, sile ali zvijače), ki je pripeljala do sklenitve pogodbe, oziroma do ustreznih izjav upravičenke, ki jih ta ne bi dala, če takšne prisile ne bi bilo.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in nasprotnim udeležencem, ki na revizijo niso odgovorili.

5. Revizija je utemeljena.

6. Dokazovanje, da je bil pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti v okviru določb 5. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen, je specifično glede na veliko časovno odmaknjenost relevantnih dogodkov in samo naravo tovrstnih pravnih poslov. Napako volje v času sklenitve spornega pravnega posla je zato treba ugotavljati ob upoštevanju tedanjih družbenih razmer. Konkretizacija grožnje, sile ali zvijače se zato ne nanaša izključno na trenutek sklenitve pravnega posla, temveč na dejanja državnega organa oziroma predstavnika oblasti v daljšem časovnem intervalu, ki so vplivala na sklenitev in realizacijo spornega pravnega posla.

7. V navedenem kontekstu interpretacije določb 5. člena ZDen ni brez pomena predlagateljičina trditev, da je bil sporni gozd do golega posekan brez denarnega nadomestila. Po goloseku se je vrednost upravičenkinega premoženja nedvomno bistveno zmanjšala, temu ustrezno pa so se zožale tudi njene pogajalske pozicije. V tem kontekstu bi bilo treba tudi presojati upravičenkino izjavo zastopniku A. L. z dne 2.3.1961, da "za nazaj (s 1.1.1961) prepušča nepremičnino v brezplačno last in posest družbeni lastnini".

8. Pritožbeno sodišče in sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe 5. člena ZDen nista ugotavljali navedenih zatrjevanih dejstev. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo zato dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je revizijsko sodišče ugodilo reviziji in razveljavilo sodni odločbi sodišča prve in druge stopnje ter vrnilo zadevo v novo odločanje sodišču prve stopnje (2. odstavek 380. člena ZPP). Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku.