Supreme Court dismisses appeal where plaintiff withdrew lawsuit, citing clear withdrawal declaration under ZPP Art. 188(3).

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama nosi stroške za odgovor na revizijo.

[JEDRO]

Ob dejstvu, da je tožnik tožbo umaknil, odločitev ni mogla biti drugačna. Posledica takšnega izjalovljenega ravnanja je jasno določena v tretjem odstavku 188. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

V obravnavani zadevi je sodišče dne 15.6.2004 prejelo vlogo s tožnikovim podpisom, v kateri izjavlja, "da umika tožbo proti bratu ..." Tožena stranka se je z umikom strinjala ter priglasila pravdne stroške. Pooblaščenec tožnika je dne 21.6.2004 sodišču poslal dopis, v katerem je navedel, da tožnik tožbe ni umaknil. Za primer, da bi sodišče listino štelo za umik tožbe, pa le tega preklicuje.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik tožbo umaknil ter ustavilo postopek. Tožniku je naložilo, naj toženi stranki povrne njene pravdne stroške v višini 655.300 SIT.

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Proti takšnemu sklepu vlaga revizijo tožnik. V njej uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. in 2. točke prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99 - Uradni list RS št. 90/2005; ZPP). Sodišču predlaga, naj sklepa nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Navaja, da v konkretnem primeru ni mogoče zaključiti, da je bil predmetni postopek zaključen po volji tožnika. Tožnikova volja nikakor ni bila takšna, da se predmetni postopek zaključi, kakor tudi ne podana izjava o umiku tožbe, na katero se sodišče sklicuje. Iz same vloge je mogoče ugotoviti, da gre za nerazumljivo vlogo ter bi moralo sodišče od vložnika zahtevati, naj jo popravi ali dopolni ali pa jo vsaj posredovati pooblaščencu tožnika.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ter nasprotni stranki (375. člen ZPP). Ta je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, vloženo zoper pravnomočno sodno odločbo. Razlogi, iz katerih jo je mogoče vložiti, so zato v primerjavi s pritožbo kot rednim, z ustavo zajamčenim pravnim sredstvom, bistveno zoženi. Ker je revizijsko sodišče izključno pravna inštanca, ni dovoljeno uveljavljati nepravilno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Poleg tega po uradni dolžnosti revizijsko sodišče pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Bistvene kršitve pravil pravdnega postopka mora revizija zato izrecno in opredeljeno uveljavljati.

Tožnik v reviziji ponavlja procesni očitek, ki ga je v pritožbi naslovil že na prvo sodišče. Vloga, ki jo je sodišče štelo za umik tožbe, naj bi bila po njegovem mnenju nerazumljiva ter bi moralo sodišče ravnati v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP. Smiselno torej sedaj očitek o napačni uporabi (presoji) tega procesnega pravila naslavlja tudi na pritožbeno sodišče, kar bi ob njegovi utemeljenosti lahko predstavljalo bistveno kršitev pravil pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa je pritožbeno sodišče povsem pravilno ocenilo, da tožnikova vloga, ki jo je sodišče prejelo 15.6.2004, ni nerazumljiva, saj iz nje jasno izhaja sporočilo, da tožnik umika tožbo. Neresna pa so revizijska prizadevanja, češ da v obravnavani zadevi ni bila podana izjava o umiku tožbe, saj se ta nahaja v spisu in je bila kot podlaga odločitve navedena tudi v odločbah nižjih sodišč.

Ob dejstvu, da je tožnik tožbo umaknil, pa odločitev ni mogla biti drugačna. Posledica takšnega izjavnovoljnega ravnanja je jasno določena v tretjem odstavku 188. člena ZPP. Materialnopravne prvine tega sicer procesnega pravila so bile torej pravilno uporabljene. Revident z ničemer ne izkazuje, da bi te vloge ne podal sam tožnik.

Neutemeljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Tožena stranka ni z vložitvijo odgovora na revizijo v ničemer prispevala k rešitvi zadeve. Njenih za pravdo nepotrebnih stroškov zato revizijsko sodišče ni priznalo (prvi odstavek 155. člena ZPP).