Appeal dismissed because the claimed value of 4,000 SIT falls below the 8,000 SIT threshold for review under the Civil Procedure Act.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's review against a second-instance decision ordering eviction from a garsonjera. The appellant argued that the lower court improperly changed factual findings and that the eviction was barred by a two-year limitation period, while the respondent remained silent. The court dismissed the review because the appellant's claimed value of 4,000 SIT did not meet the statutory 8,000 SIT threshold required to permit a review under the Civil Procedure Act.
Legislator headnote
AI generatedArticle 392 of the Civil Procedure Act; Article 8 of the Act on the Use of the Monetary Unit of the Republic of Slovenia: A review is inadmissible if the value of the subject matter does not exceed the statutory threshold, regardless of the appellant's arguments regarding limitation periods or factual changes.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
V tožbi navedena vrednost spornega predmeta ne zadostuje za dovoljenost revizije.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ni dopustna izvršba z izselitvijo tožnika iz garsonjere ki je bila dovoljena s sklepom z dne 19.3.1991 na predlog tožene stranke proti A. kot dolžnici. Sklenilo je, da se ustavi pravdni postopek za ugotovitev, da je postal tožnik imetnik stanovanjske pravice na garsonieri in da se bo postopek nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka. Zavrglo je nasprotno tožbo proti tožniku na ugotovitev, da je od 5.3.1992 do 15.2.1992 nezakonito zasedal navedeno garsoniero.
Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in je spremenilo prvostopno sodbo tako, da je tožnikov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Zavzelo je stališče, da se mora na podlagi sodbe, izdane zoper imetnico stanovanjske pravice, iz stanovanja izseliti tudi tožnik kot podstanovalec.
Proti tej sodbi vlaga tožnik revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Sklicuje se na novi stanovanjski zakon, posebno na določbo 149. člena. Meni pa, da tudi po zakonu o stanovanjskih razmerjih ni mogoča izvršba zoper njega, ker je treba šteti, da se je v garsoniero vselil brez pravnega naslova že februarja 1987 in je od tedaj dalje treba računati dveletni rok po 50. čl. zakona o stanovanjskih razmerjih. Po izteku tega roka zoper njega ni bila več mogoča izselitvena tožba. Sodišču druge stopnje očita še, da je samo spreminjalo dejanske ugotovitve, kar ni dovoljeno. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni ali pa zadevo vrne v novo sojenje.
Tožena stranka na revizijo ni odgovorila in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst. 390. čl. ZPP).
Revizija ni dovoljena.
Tožnik s tožbo, vloženo dne 25.11.1991, uveljavlja nedopustnost izvršbe z izselitvijo iz stanovanja. V tožbi je navedel vrednost spornega predmeta 4.000,00 SIT (uradni zaznamek na 1. št. 3 spisa). Gre za spor, za katerega zakon o pravdnem postopku v 3. odstavku 382. čl. v zvezi s 1. čl. novele z dne 3.4.1990 Ur.l. SFRJ št. 20/90 določa, da revizije ni, če vrednost spornega predmeta ne presega 8.000,00 dinarjev. Po določbi 8. čl. zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 17/91 z dne 8.10.1991) se za zneske, navedene v predpisih, sodnih aktih, drugih listinah, obvestilih in vrednostnih papirjih šteje, da so navedeni v denarni enoti Republike Slovenije. To pomeni, da je treba v zakonu o pravdnem postopku navedeni znesek šteti kot tolarski in da zato vrednost spornega predmeta, ki jo je navedel tožnik, ne zadostuje za dovoljenost revizije. Zato je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo zavrglo (392. čl. ZPP).