Legislator Case Law & Legislation
Sklep I R 41/2006 ECLI:SI:VSRS:2006:I.R.41.2006 AI generated

Supreme Court rejects transfer of jurisdiction due to lack of significant cost increase and concerns over judicial impartiality.

Case Number Sklep I R 41/2006
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request to transfer the case to the Maribor court, ruling that the current evidence does not warrant higher litigation costs. The defendant argued that holding the trial in Ljubljana was unfair because the presiding judge in Maribor allegedly insulted their honor during a criminal proceeding. The court declined the transfer, noting that the travel cost savings for the plaintiff did not justify moving the trial to the location of the alleged misconduct.

Legislator headnote

AI generated

67. člen ZPP; A transfer of jurisdiction is not justified merely by minor cost savings if the current venue offers no significant increase in litigation expenses and if moving the trial might compromise the perceived impartiality of the court where the alleged misconduct occurred.

Keywords

AI generated
transfer of jurisdiction litigation costs judicial impartiality ZPP Article 67 civil procedure venue selection presiding judge

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog za prenos pristojnosti se zavrne.

[JEDRO]

Dosedanji dokazni predlogi obeh pravdnih strank niso take narave, da bi vplivali na večje pravdne stroške, samo stroški privedbe tožnika v Ljubljano namesto v Maribor pa niso taka okoliščina, ki bi utemeljevala prenos pristojnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

V tej zadevi tožnik zahteva plačilo odškodnine, ker naj bi predsednica senata Okrožnega sodišča v Mariboru razžalila čast in dobro ime ter pravice osebnosti tožnika, ker je v kazenskem postopku proti tožniku odredila njegovo prisilno privedbo v sodno dvorano v spodnjem perilu in pri tem ni prepovedala snemanja petim podjetjem. Toženka je na uvodnem naroku predlagala prenos zadeve na stvarno pristojno sodišče v Mariboru, ker je tožnik tam v priporu in bi se postopek vodil bolj ekonomično, saj tožnika ne bi bilo treba privesti v Ljubljano, kar bi znižalo stroške postopka.

Tožniku je bil predlog za prenos pristojnosti vročen. V odgovoru nanj se tožnik upira prenosu zadeve na Okrožno sodišče v Mariboru, kjer je prišlo do škodnega dejanja, načeloma pa nima ugovora proti Okrožnemu sodišču v Celju, če to zmanjšuje stroške prevoza.

Toženkin predlog za prenos pristojnosti ni utemeljen.

Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena ZPP na predlog stranke ali pristojnega sodišča odloči, da v zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Toženka svoj predlog utemeljuje z razlogom ekonomičnosti zaradi nižjih potnih stroškov. Vendar vrhovno sodišče ugotavlja, da dosedanji dokazni predlogi obeh pravdnih strank niso take narave, da bi vplivali na večje pravdne stroške, samo stroški privedbe tožnika v Ljubljano namesto v Maribor pa niso taka okoliščina, ki bi utemeljevala prenos pristojnosti.

Pri tem vrhovno sodišče še dodaja, da tožnik utemeljeno opozarja na neprimernost predlagane odločitve za prenos zadeve na Okrožno sodišče v Mariboru, kjer dela sodnica, ki ji tožnik očita škodno ravnanje, saj bi taka odločitev omogočila v javnosti dvom v nepristranskost tega sodišča, kar bi utegnil biti drug tehtni razlog v smislu 67. člena ZPP za ponoven prenos pristojnosti. Zato je vrhovno sodišče zavrnilo neutemeljen toženkin predlog za prenos pristojnosti.