Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 105/2005 ECLI:SI:VSRS:2006:II.IPS.105.2005 AI generated

Appeal dismissed due to failure to specify value for multiple distinct non-monetary claims under ZPP Art. 41(2).

Case Number Sklep II Ips 105/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the appeal filed by plaintiffs seeking to annul default judgments and enforce a sale of agricultural land. The court found that the plaintiffs submitted three distinct claims based on different factual and legal grounds without specifying the value of the subject matter for each individual request. Consequently, the court ruled that the plaintiffs lacked the right to appeal because the procedural requirement for value specification was not met, rendering the appeal inadmissible under Article 41(2) of the Civil Procedure Act.

Legislator headnote

AI generated

Article 41(2) of the Civil Procedure Act; Article 377 of the Civil Procedure Act: When multiple distinct non-monetary claims are submitted without specifying the value of the subject matter for each claim, the appellant lacks the right to appeal as the value requirement is not fulfilled.

Keywords

AI generated
Civil Procedure Act multiple claims value specification appeal admissibility non-monetary claims procedural defect ZPP Article 41

Cited Legislation

AI generated
Article 41(2) of the Civil Procedure Act
Article 377 of the Civil Procedure Act

Cited Case Law

AI generated
Legal Opinion of the Supreme Court of Slovenia dated 16.12.1993

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Tožnika uveljavljata troje nedenarnih zahtevkov, ki pa ne temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi. Ob taki kumulaciji bi morala biti navedena oziroma ugotovljena vrednost spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek. Nediferencirana navedba vrednosti ne zadošča, saj se ne ve, na katerega od več zahtevkov se nanaša, oziroma, v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek. Zato je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero sta tožnika uveljavljala troje zahtevkov. Zahtevala sta razveljavitev zamudnih sodb Okrajnega sodišča v Škofji Loki z dne 6.3.2000 (P 246/99) in z dne 18.5.2000 (P 31/2000), izvedbo celotnega postopka prodaje parc. št. 476/5 k.o..., v skladu z določili Zakona o gozdovih in v skladu z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih ter podrejeno, da mora toženec M. M. s tožnikoma skleniti prodajno pogodbo za parc. št. 476/5 k.o... za ceno, ki jo bo določil sodni izvedenec kmetijske stroke, s tem, da toženec dovoljuje, da se po plačilu kupnine opravi zemljiškoknjižni prenos omenjene parcele.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, v razlogih pa navedlo, da zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati s tožbo ter da z eventualnim zahtevkom zoper prvega toženca tožnika ne moreta uspeti, ker je v tem delu tožba nesklepčna (lastnika namreč ni mogoče prisiliti, da svojo stvar proda). Po mnenju pritožbenega sodišča bi moralo sodišče tožbeni zahtevek zaradi nesklepčnosti zavrniti (ne pa ga zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa), ker pa je v primerjavi z zavrnitvijo zahtevka zavrženje tožbe tožnikoma v korist, v sklep sodišča prve stopnje ni posegalo.

Zoper ta sklep sta tožnika vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pri čemer navajata predvsem, da imata pravni interes za tožbo, saj so toženci izigrali njuno prednostno pravico do nakupa. Izpodbijani zamudni sodbi sta bili izdani v nasprotju s prisilnimi predpisi Zakona o kmetijskih zemljiščih ter Zakona o gozdovih, na kar bi moralo sodišče paziti po uradni dolžnosti. Če se tožnikoma ne prizna pravica izpodbijati zamudno sodbo, s katero je bila izigrana njuna predkupna pravica, potem to pomeni, da za izvrševanje prisilnih predpisov nihče ne skrbi.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencem, vendar ti nanjo niso odgovorili.

Revizija ni dovoljena.

Tožnika uveljavljata troje nedenarnih zahtevkov, ki pa ne temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi. Zahtevek za razveljavitev zamudnih sodb predstavlja t.i. procesnopravno tožbo, ki bi bila po svoji vsebini (če bi jo slovensko civilno procesno pravo poznalo) izredno pravno sredstvo (kot je npr. tožba za razveljavitev sodne poravnave in tožba za razveljavitev arbitražne odločbe). Preostala zahtevka pa temeljita na uveljavljanju predkupne pravice, ki ju tožnika utemeljujeta s trditvijo, da sta lastnika parcel, ki mejijo na parc. št. 476/5 k.o... Ob taki kumulaciji nedenarnih zahtevkov bi morala biti navedena oziroma ugotovljena vrednost spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek (drugi odstavek 41. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Nediferencirana navedba vrednosti ne zadošča, saj se ne ve, na katerega od več zahtevkov se nanaša, oziroma v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek. Zato je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena. To pa pomeni, da tožnika nimata pravice do revizije (prim. Pravno mnenje VS RS z dne 16.12.1993, Poročilo VS RS 2/93, str. 12). Revizijsko sodišče je zato revizijo zavrglo (377. člen ZPP).