Supreme Court rejects appeal against dismissal of appeal in partition proceedings where appeal is not allowed by law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the applicant's appeal against a final ruling that rejected a second appeal in a partition proceeding. The lower courts had previously rejected the first appeal as inadmissible because the Law on Partition of Co-Ownership does not provide for appeals in such cases. The court ruled that while a specific exception allows appeals against the rejection of an appeal, the applicant's second appeal lacked legal basis and was therefore inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku; Zakon o nepravdnem postopku: In partition proceedings, appeals are generally inadmissible unless specifically provided by law, with a sole exception permitting an appeal against the rejection of an appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne.
[JEDRO]
Zakon za postopek za delitev stvari v solastnini revizije ne predvideva. Zato ta ni dovoljena zoper noben sklep, ki je bil izdan v takšnem postopku, razen izjeme po tretjem odstavku 384. člena ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
Predlagatelj je vložil revizijo zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje z dne 18.11.2003, s katerim je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje z dne 6.2.2001 o razdelitvi (v naravi) strankam nepravdnega postopka solastnih nepremičnin, vendar je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 5.1.2004 predlagateljevo revizijo kot nedovoljeno zavrglo, sodišče druge stopnje pa njegovo pritožbo s sklepom z dne 20.4.2004 zavrnilo in izpodbijani sklep o zavrženju revizije potrdilo.
Zoper tak sklep sodišča druge stopnje je predlagatelj vložil revizijo. Zakonsko predvidenih revizijskih razlogov, ki bi jih uveljavljal, izrecno ne navaja, sicer pa se smiselno zavzema za razveljavitev sklepov sodišč obeh stopenj o zavrženju njegove "prve" revizije zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje z dne 18.11.2003 in za meritorno odločanje o njej.
Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) vročena nasprotnima udeležencema, ki nanjo nista odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
Revizija ni utemeljena.
Po določbi tretjega odstavka 384. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP) je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Tako je sedaj obravnavana predlagateljeva revizija dovoljena. Smisel takšne zakonske ureditve je v tem, da v zadnji instanci vrhovno sodišče ne glede na to, za kakšen civilni sodni postopek gre, presodi, ali je revizija (ki je bila zavržena na nižji stopnji) res dovoljena ali ne.
Odločitev nižjih sodišč - prvega, ki je ("prvo") revizijo zavrglo, in drugega, ki je to odločitev potrdilo, je pravilna. V tej zadevi gre za nepravdni postopek, v katerem revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. člen ZNP). Zakon za postopek za delitev stvari v solastnini revizije ne predvideva. Zato ta ni dovoljena zoper noben sklep, ki je bil izdan v takšnem postopku, razen omenjene izjeme po tretjem odstavku 384. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je (po prvem odstavku 374. člena ZPP) zato pravilno ravnalo, da je revizijo ("prvo") zavrglo kot nedovoljeno (drugi odstavek 374. člena ZPP), in enako sodišče druge stopnje, ki je takšno odločitev potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Revizija ("druga") se tako izkaže za neutemeljeno in jo je zato bilo treba zavrniti (378. člen v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).