Oral statement of deceased daughter regarding returned gifted money is insufficient to prove inheritance claim.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Zgolj ustna izjava tožnikove hčerke o tem, da naj bi bil po njeni smrti podarjeni denar vrnjen, v nobenem primeru ne predstavlja relevantnega dejstva, ki bi lahko imelo za posledico utemeljen dajatveni zahtevek glede vtoževanega denarja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek glede ugotovitve, da v zapuščino po pokojni R. V. ne spadajo v tožbi konkretizirane stvari, zavrnilo pa je tudi zahtevek, da je toženec dolžan tožniku plačati 25.000 EUR v tolarski protivrednosti z zamudnimi obrestmi.

2. Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo tožnikovo pritožbo proti prvostopenjski sodbi.

3. Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča "iz vseh revizijskih razlogov". Zmotno naj bi bilo stališče sodišča, da tožnik ni dokazal utemeljenosti tožbenega zahtevka. Tožnik ni stanovanja in opreme nikoli podaril hčerki, saj bi sicer stranki zapisali darilno pogodbo. Revident je prepričan, da je pomembno le, kdo je prispeval kupnino za stanovanje z opremo in osebni avtomobil. Tožnik je vse plačal iz lastnega premoženja, saj takrat R. V. ni imela dovolj denarja. Sodišče bi moralo tožbenemu zahtevku v celoti ugoditi, še posebej v delu zahtevka "po izločitvi 25.000 EUR". Tožnikova hčerka R. je namreč 10. 4. 2003 v mariborski bolnišnici tožniku povedala, da še poseduje podarjenih 25.000 EUR in da mu jih bo vrnila, kar bi naj po njeni smrti "izvedel" toženec. To dejstvo je tožnik dokazoval s kopijo dnevnika in zato ni res, da ni predložil nobenih dokazov. Prav tako ni pravilna ugotovitev pritožbenega sodišča, da tožnik ni določno zatrjeval obstoja morebitne obveze vrnitve denarja. V sodbah sodišč prve in druge stopnje ni zaslediti razlogov o tem odločilnem dejstvu in naj bi bila zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Nobenega dvoma tudi ne more biti, da je kupnino za osebni avtomobil Renault Megane plačal tožnik. Zaradi tega avtomobil ne more predstavljati zapuščinske mase, saj zapustnica zanj ni ničesar prispevala. Toženec je pojasnil, da je bilo vozilo registrirano na ime hčerke zgolj zato, ker je bil takrat star že 76 let in je pričakoval, da bo vozilo zaradi starosti uporabljal le še največ 2 leti. O tej okoliščini pa sodbi sodišč nimata potrebnih razlogov.

4. Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožencu, ta pa nanjo ni odgovoril.

Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi pritožbenega sodišča(1) in je zato njen učinek omejen le na nekatere storjene bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava(2). Zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP ni mogoče upoštevati tistih revizijskih navedb, ki kakor koli spreminjajo ali relativizirajo dejanske ugotovitve sodišča, povezane z izpodbijano sodbo. Zato revizijsko sodišče pri odločanju ni upoštevalo revizijskih navedb, ki so v nasprotju z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje na 3., 4., 5. in 6. strani sodbe. Navedena neizpodbojno ugotovljena dejstva nedvomno predstavljajo zadostno podlago za ugotovitev, da je sedaj pokojna R. V. postala lastnica vseh vtoževanih stvari, zaradi česar je seveda neutemeljen tožnikov zahtevek za njihovo izločitev iz zapuščine. V kontekstu tožbenih trditev bi bili tožnikovi zahtevki lahko utemeljeni le v primeru, če bi dokazal, da je postal lastnik spornih stvari oziroma, da je glede vtoževanega denarja obstajala darilna pogodba za primer smrti, ki je bila sklenjena v obliki notarskega zapisa.(3) Zgolj ustna izjava tožnikove hčerke o tem, da naj bi bil po njeni smrti podarjeni denar vrnjen, v nobenem primeru ne predstavlja relevantnega dejstva, ki bi lahko imelo za posledico utemeljen dajatveni zahtevek glede vtoževanega denarja. Zato tudi ni pomembno ali se je sodišče o tem dejstvu posebej izreklo.(4) Enako velja za tožnikove trditve, ki se nanašajo na nakup avtomobila Renault Megane. Zgolj dejstvo, da je tožnik prispeval denar za nakup avtomobila, ne pomeni, da je postal tudi lastnik avtomobila.

6. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi 378. člena ZPP.

---.---Op. št. (1): Primerjaj prvi odstavek 367. člena ZPP.Op. št. (2): Primerjaj prvi odstavek 370. člena ZPP.Op. št. (3): Primerjaj 545. člen Obligacijskega zakonika - OZ.Op. št. (4): Primerjaj prvi odstavek 360. člena ZPP.