Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 423/2004 ECLI:SI:VSRS:2006:II.IPS.423.2004 AI generated

Appeal dismissed for failure to separately value distinct legal claims under Civil Procedure Act.

Case Number Sklep II Ips 423/2004
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against a first-instance judgment that rejected the plaintiff's claims for nullifying a sales contract, a gift contract, and the issuance of a land registry certificate. The plaintiff argued for the annulment of both contracts and the issuance of a title, but failed to provide separate monetary values for each distinct legal claim in the initial lawsuit. The court ruled that because these claims have different legal and factual bases, the Civil Procedure Act requires a differentiated valuation for each to determine jurisdiction and establish the right to appeal.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku, drugi odstavek 41. člen; Kadar imajo zahtevki v tožbi različno pravno in dejansko podlago, mora tožnik navedeti vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej, sicer pravico do revizije ne more uveljavljati.

Keywords

AI generated
Civil Procedure Act separate valuation distinct legal claims appeal admissibility jurisdiction determination cumulative claims land registry title

Cited Legislation

AI generated
375. člen Zakona o pravdnem postopku
Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ter nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (375. člen Zakona o pravdnem postopku; Uradni list RS št.
377. člen Zakona o pravdnem postopku
drugi odstavek 367. člen ZPP
drugi odstavek 180. člen ZPP
drugi odstavek 41. člen ZPP

Cited Case Law

AI generated
sklep VS RS II Ips 658/2003
sklep VS RS II Ips 649/2003
sklep VS RS II Ips 185/2004
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Kadar imajo zahtevki v tožbi različno pravno in dejansko podlago, mora biti vrednost spornega predmeta navedena za vsak zahtevek posebej.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal ničnost prodajne pogodbe z dne 15.1.1996, sklenjene med prvotožencem kot prodajalcem nepremičnine in drugotožencem kot njenim kupcem, ter ničnost darilne pogodbe glede iste nepremičnine, sklenjene med drugotožencem kot darovalcem in tretjetožencem kot obdarjencem. Sodišče je zavrnilo tudi tožnikov zahtevek, da so mu toženci dolžni izstaviti listino, na podlagi katere se bo lahko vpisal v zemljiško knjigo. Poleg tega je sodišče prve stopnje zavrnilo še podredni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval razveljavitev obeh navedenih pogodb in identičen zahtevek glede izstavitve zemljiškoknjižne listine kot v primarnem tožbenem zahtevku.

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnika zoper takšno sodbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper takšno sodbo vlaga revizijo tožeča stranka. V njej uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišču predlaga, naj sodbi nižjih sodišč razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Zaradi narave odločitve revizijsko sodišče vsebine revizije v tej odločbi ne bo povzemalo.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ter nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (375. člen Zakona o pravdnem postopku; Uradni list RS št. 26/99 do Uradni list RS št. 90/2005; ZPP).

Revizija ni dovoljena.

V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev (drugi odstavek 367. člena ZPP). Kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pravica do revizije pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta, mora tožeča stranka v tožbi navesti vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 180. člena ZPP). Tožnik je to sicer storil ter v tožbi navedel vrednost 2.500.000 SIT, vendar pa je tako navedena vrednost nediferencirana ter zato v nasprotju z drugim odstavkom 41. člena ZPP. Navedeno pravilo namreč določa, da se v primeru, ko imajo zahtevki v tožbi različno podlago, določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Poleg tega drugi odstavek 41. člena ZPP vsebuje enako zahtevo tudi za primer, če se zahtevki uveljavljajo zoper več tožencev.

Tožnik v obravnavani zadevi primarno uveljavlja tri tožbene zahtevke, ki se nanašajo na tri samostojna pravna razmerja. Ta razmerja so samostojna tako glede vsebine pravic in obveznosti, kakor glede pravnih subjektov, ki so njihovi nosilci. Prvo je razmerje med prvotožencem kot prodajalcem in drugotožencem kot kupcem v prodajni pogodbi. Drugo je razmerje med drugotožencem kot darovalcem in tretjetožencem kot obdarjencem v darilni pogodbi. Tretji zahtevek pa je zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Tudi ta zahtevek je samostojen. Subjekti zatrjevanega pravnega razmerja so tu tožnik in vsi trije toženci. Zahtevana pravna posledica tudi ni zgolj posledica uspešnosti prvih dveh zahtevkov.

V obravnavani zadevi sta torej podani subjektivna in objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov, zato bi moral tožnik v skladu z 41. členom ZPP navesti diferencirano vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej. Ker tega ni storil (navedel pa je ni tudi za podredni zahtevek), navedba tožnika, ki ji tudi toženec ni ugovarjal, ni v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP. Navedba zgolj ene, skupne vrednosti ima zato enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta. Povedano velja tudi za podrejeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal razveljavitev obeh pogodb ter izstavitev zemljiškoknjižne listine. Tožnik si tako ni zagotovil pravice do revizije ter jo je sodišče v skladu s 377. členom ZPP kot nedovoljeno zavrglo (prim. sklepe VS RS II Ips 658/2003, II Ips 649/2003 in II Ips 185/2004).