Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 642/2005 ECLI:SI:VSRS:2006:II.IPS.642.2005 AI generated

Appeal dismissed because prior social agreement established alimony, precluding first-time determination review rights.

Case Number Sklep II Ips 642/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against a decision to partially increase monthly alimony for a minor child. The appellant argued that the increase was necessary due to financial hardship, but the court found that alimony had already been established via a prior agreement with the Social Center. Consequently, the court held that the appeal could not be reviewed under the provision for first-time alimony determinations but instead had to be evaluated under the general appeal rules regarding the value of the disputed subject matter. Since the parties had previously agreed on a value of 45,000 SIT, which fell within the statutory limit for appeal admissibility, the right to appeal was deemed forfeited.

Legislator headnote

AI generated

Article 367 paragraph 1 item 3 of the Civil Procedure Act; Article 40 of the Civil Procedure Act: When alimony was previously established by a social center agreement, a request to increase it does not constitute a first determination, thus excluding the special appeal right under Article 367 paragraph 1 item 3, and admissibility is instead governed by the general value limits in Article 40.

Keywords

AI generated
alimony increase social center agreement first determination appeal admissibility Civil Procedure Act value of disputed subject minor child support

Cited Legislation

AI generated
Article 367 paragraph 1 item 3 of the Civil Procedure Act
Article 40 of the Civil Procedure Act
Article 377 of the Civil Procedure Act
Article 2 paragraph 367 of the Civil Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

V primerih, ko se zahteva zvišanje z dogovorom, sklenjenim pri Centru za socialno delo, določene preživnine, ne gre za prvo določitev preživnine, saj je bila ta prvič določena že z navedenim izvršilnim naslovom. Zato v takem primeru ni mogoče uporabiti 1. točke 3.

odstavka 367. člena ZPP.

Dovoljenost revizije je zato v takem primeru treba presojati po določbi 40. člena ZPP. Če se namreč zahtevek nanaša na bodoče dajatve, ki se ponavljajo, se vzame kot vrednost spornega predmeta seštevek dajatev, toda največ znesek, ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let. Glede na takšno določbo bi vrednost spornega predmeta v obravnavanem primeru sicer presegla znesek, določen za dovoljenost revizije v 2. odstavku 367. člena ZPP, vendar pa je tožeča stranka vrednost spornega predmeta še pred začetkom glavne obravnave dne 10.11.2004 označila z zneskom 45.000 SIT, tožena stranka pa temu ni ugovarjala. Takšna označba vrednosti spornega predmeta pa strankama glede na že omenjeno določbo 2. odstavka 367. člena ZPP odvzema pravico do revizije.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora poleg mesečne preživnine, ki je določena z dogovorom, sklenjenim pri CSD P. dne 22.4.2002 v znesku 15.000 SIT mesečno (zvišano z uskladitvijo na 16.706 SIT mesečno), od 4.3.2004 dalje za mladoletno tožnico A.

Č. plačevati še dodatno preživnino v znesku 25.000 SIT mesečno, pri čemer skupni preživninski znesek predstavlja 41.706 SIT mesečno.

Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Pritožbi tožene stranke je sodišče druge stopnje delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je dodatno preživnino, ki jo mora plačevati toženec, znižalo od dosojenega zneska 25.000 SIT na 19.000 SIT mesečno. V ostalem je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožena stranka vlaga revizijo z vsebinsko navedbo revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opozarja na svojo nizko pokojnino in na kredite, ki jih mora plačevati. Po odštetju preživnine bi mu tako ostalo le 53.000 SIT mesečno, s čemer pa ne bi mogel preživeti. Graja izračun potreb mladoletne tožnice.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi 1. točke 3. odstavka 367. člena ZPP je v sporih o preživljanju revizija vselej dovoljena, ko je preživnina prvič določena ali je ukinjena. V obravnavanem primeru je bila preživnina prvič določena z dogovorom, sklenjenim pri CSD P. dne 22.4.2002. V primerih, ko se zahteva zvišanje z dogovorom, sklenjenim pri Centru za socialno delo, določene preživnine, ne gre za prvo določitev preživnine, saj je bila ta prvič določena že z navedenim izvršilnim naslovom. Zato v takem primeru ni mogoče uporabiti omenjene 1. točke 3. odstavka 367. člena ZPP. Revizija v tem primeru torej ni dovoljena. Ne razpravlja se več o podlagi že ugotovljene preživninske obveznosti, temveč le še o spremembi višine prispevka preživninskega zavezanca, toženca.

Dovoljenost revizije je zato v takem primeru treba presojati po določbi 40. člena ZPP. Če se namreč zahtevek nanaša na bodoče dajatve, ki se ponavljajo, se vzame kot vrednost spornega predmeta seštevek dajatev, toda največ znesek, ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let. Glede na takšno določbo bi vrednost spornega predmeta v obravnavanem primeru sicer presegla znesek, določen za dovoljenost revizije v 2. odstavku 367. člena ZPP, vendar pa je tožeča stranka vrednost spornega predmeta še pred začetkom glavne obravnave dne 10.11.2004 označila z zneskom 45.000 SIT, tožena stranka pa temu ni ugovarjala. Takšna označba vrednosti spornega predmeta pa strankama glede na že omenjeno določbo 2. odstavka 367. člena ZPP odvzema pravico do revizije.

Nedovoljeno revizijo je bilo zato treba zavreči po določbi 377. člena ZPP.