Supreme Court rejects transfer of jurisdiction request based on alleged court bias and procedural irregularities.

Predlog za prenos pristojnosti se zavrne.

[JEDRO]

Zatrjevane nepravilnosti pri odločanju dveh sodnikov ne utemeljujejo tudi sicer samo pavšalne trditve o monolitnosti in lokalnih predsodkih pri celem sodišču.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnik je 26.11.2003 pri pristojnem Okrožnem sodišču v Mariboru vložil tožbo zaradi razveze zakonske zveze, toženka pa se je v odgovoru na tožbo z dne 3.3.2004 razvezi upirala, zahtevala pa je tudi, da sodišče tožniku naloži, da ji mora plačevati po 330.000 SIT mesečne preživnine. Sodišče je razpisalo že devet narokov, vendar zadeve ni moglo zaključiti in je naroke prelagalo ali preklicevalo zaradi poteka predvidenega časa za narok, nato zaradi toženkine slabosti na naroku, kasneje zaradi dveh predlogov za izločitev sodnice in zaradi toženkinih zdravstvenih težav.

Toženka je 25.11.2005 s posebno vlogo predlagala tudi prenos pristojnosti za odločanje v tej zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče, ker meni, da se bo tako očitno laže opravil postopek. Svoj predlog utemeljuje z izjavo razpravljajoče sodnice v neki drugi zadevi, da ne želi odločati v zadevah, v katerih nastopa kot pooblaščenec odvetnik, ki zastopa toženko v tej zadevi. Toženka se zavzema za spoštovanje sodničine volje, ker ima lahko stranka sicer utemeljen občutek, da odločanje ne bo nepristransko. Monolitnost odločanja samega Okrožnega sodišča v Mariboru in njegova pristranskost sta se izkazali tudi s sklepom predsednice sodišča o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnice. V nadaljevanju toženka povzema potek naroka z dne 13.10.2005, pojasnjuje svoje stališče o zatrjevanih nepravilnostih na naroku in graja tudi razloge zavrnilnega sklepa za izločitev sodnice. Namen, da naj bi se najprej odločalo o sami razvezi, kasneje pa še o preživnini, kaže na pristranskost sodnice, pa tudi sodišča, saj predsednica sodišča ni odgovorila na materialnopravne razloge v zahtevi za izločitev, da gre pri takem stališču za očitno priviligiranje ene stranke in neenako obravnavanje pred sodiščem. O tem vprašanju in upoštevanju dejstva, da je ena stranka tujec, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavzame stališče na občni seji. Toženka je prepričana, da niso upoštevana načela vestnosti, poštenosti, pravičnosti ter enakosti strank ne glede na njihov gmotni in družbeni položaj, ker pri Okrožnem sodišču v Mariboru vladajo monolitnost in lokalni predsodki. V vlogi toženkin pooblaščenec še navaja, da so njen sestavni del tudi toženkini lastni zapiski na štirinajstih straneh.

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Iz prej povzetih razlogov za predlagano delegacijo jasno izhaja, da toženka ne uveljavlja razloga smotrnosti oziroma lažje izvedbe postopka v pomenu hitrosti in manjših stroškov. Uveljavlja pa tako imenovane druge tehtne razloge, saj dvomi v objektivno nepristranskost celega sodišča. Vendar vrhovno sodišče ugotavlja, da te razloge utemeljuje z okoliščinami, ki pomenijo očitek pristranskosti razpravljajoči sodnici in ki se lahko uveljavljajo z zahtevo za njeno izločitev. Ker toženka s tako zahtevo ni uspela, v sedanjem predlogu opozarja na zatrjevane nepravilnosti predsednice sodišča v razlogih zavrnilnega sklepa. Tudi toženkini očitki v njenih zapiskih gredo le v obrazloženi smeri.

Vrhovno sodišče pojasnjuje, da so zatrjevane nepravilnosti pri vodenju postopka oziroma pri zavrnitvi zahteve za izločitev sodnice lahko predmet morebitne pritožbe proti sodbi prvostopenjskega sodišča, s katero bo odločeno o medsebojnih zahtevkih pravdnih strank, ne utemeljujejo pa samega predloga za prenos pristojnosti. Pristojno prvostopenjsko sodišče je eno od večjih okrožnih sodišč v državi in ima tudi večje število sodnikov. Zatrjevane nepravilnosti pri odločanju dveh sodnikov zato ne utemeljujejo tudi sicer samo pavšalne trditve o monolitnosti in lokalnih predsodkih pri celem sodišču.

Ker uveljavljani razlogi, med njimi tudi predlog stranke za odločanje o pravnem vprašanju na občni seji, ne utemeljujejo predloga za prenos pristojnosti, ga je vrhovno sodišče zavrnilo.