Appeal rejected because the proceedings were not legally concluded and lis pendens had not ceased.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the appeal against a second-instance decision regarding compensation for expropriated land. The parties argued that the first-instance judgment remained effective while the second-instance ruling was conditional, yet the court found the proceedings were not legally concluded. Consequently, the court held that the prerequisite for filing an appeal under Article 384 of the Civil Procedure Act was not met, as lis pendens had not fully ceased.
Legislator headnote
AI generatedArticle 384 paragraph 1 of the Civil Procedure Act; An appeal against a second-instance decision is only admissible if the proceedings have been legally concluded and lis pendens has ceased, which requires the final resolution of all pending appeals.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
V tem primeru do pravnomočnega končanja postopka, torej do popolnega prenehanja litispendence v določeni stvari, še ni prišlo. Po stališču izpodbijanega sklepa naj bi se postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka, zaradi česar že zato ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 384. člena ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16.5.2003 določilo nasprotnima udeležencema odškodnino v znesku 2,119.385,60 SIT za razlaščeni parceli št. 503/9 in št. 503/5, vl. št. 184 k.o... S sklepom z dne 4.11.2004 pa je odločilo, da se ustavi nepravdni postopek za določitev odškodnine za vrednost objekta na naslovu ..., za stroške njegovega rušenja, za škodo iz naslova izgube skladiščnih površin, za škodo iz naslova obnove kanala preko ... ceste, za sanacijo gnojišča in gnojiščne jame ter postavitve zaščitne ograje. Odločilo je, da se bo po pravnomočnosti tega sklepa postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
Nasprotna udeleženca sta vložila pritožbo proti sklepu z dne 16.5.2003, o katerem pritožbeno sodišče še ni odločilo.
Vložila sta tudi pritožbo proti sklepu sodišča prve stopnje z dne 4.11.2004, ki pa jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.
Nasprotna udeleženca vlagata revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka s predlogom, naj se sklep sodišča druge stopnje z dne 4.11.2004 razveljavi. Ne strinjata se s stališčem, da odškodnina, ki se nanaša na vrednost objekta in na stroške zaradi razlastitve, ne sodi v pojem koristi po 32. členu Zakona o razlastitvi. Sicer pa je pritožbeno sodišče pravilnost sklepanja sodišča prve stopnje potrdilo zgolj pogojno, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Če bi obveljalo stališče, izraženo v izpodbijanem sklepu, bi nasprotna udeleženca v zvezi s poslopjem in ostalimi stroški ne dobila zahtevane odškodnine zato, ker bi se predlagajoča stranka sklicevala na dopustnost svojega posega.
Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in predlagajoči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.
Revizija ni dovoljena.
Po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Vendar pa v tem primeru do pravnomočnega končanja postopka, torej do popolnega prenehanja litispendence v določeni stvari, še ni prišlo. Po stališču izpodbijanega sklepa naj bi se postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka, zaradi česar že zato ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 384. člena ZPP. Ne glede na to pa tudi nepravdni postopek še ni končan, saj pritožbeno sodišče še ni odločilo o pritožbi proti sklepu sodišča prve stopnje z dne 16.5.2003.
Revizijo je bilo treba po povedanem zavreči na podlagi določbe 377. člena ZPP.