Appeal dismissed because the appealable value of the second-instance judgment was only 450,000 SIT, below the 1 million threshold. The plaintiff's claim for the remaining amount was already final and binding from the first instance. The court ruled that the appealable value is limited to the rejected portion of the second-instance decision.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal filed by the plaintiff against the second-instance judgment. The first instance court had partially awarded damages, leaving the plaintiff's claim for the remaining 450,000 SIT final and binding since she did not appeal that decision. The court determined that the appealable value of the second-instance judgment was only the rejected 450,000 SIT, which fell below the statutory threshold for allowing an appeal. Consequently, the appeal was inadmissible as it did not meet the monetary requirements for review.
Legislator headnote
AI generated367. člen ZPP; 375. člen ZPP; 377. člen ZPP: The value of the part of a final judgment subject to appeal is limited to the rejected claim, and an appeal is only admissible if this value exceeds the statutory threshold.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Vrednost z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je lahko le zavrnilni del sodbe, s katerim je sodišče druge stopnje zavrnilo tožničin zahtevek za (še nadaljnji) znesek 450.000 SIT s pripadki, saj se tožnica zoper sodbo sodišča prve stopnje ni pritožila in je bil zato njen zahtevek za znesek 1,100.000 SIT s pripadki pravnomočno zavrnjen že s sodbo, izdano na prvi stopnji. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, izdane na drugi stopnji, znaša torej le 450.000 SIT in ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženima strankama naložilo, da morata nerazdelno plačati tožnici 950.000 SIT odškodnine s pripadki, medtem ko je v presežku (za znesek 1,100.000 SIT s pripadki) tožničin zahtevek zavrnilo.
Na podlagi pritožb (le) toženih strank je sodišče druge stopnje tožnici prisojeno odškodnino znižalo na 500.000 SIT s pripadki.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je s sodbo sodišča prve stopnje prisojena ji odškodnina povsem primerna in primerljiva s podobnimi primeri. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje.
Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur.l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) vročena toženima strankama, ki nanjo nista odgovorili, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
Revizija ni dovoljena.
Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, ki je v premoženjskih sporih dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Ta pogoj za dovoljenost revizije v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Vrednost z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je lahko namreč le zavrnilni del sodbe, s katerim je sodišče druge stopnje zavrnilo tožničin zahtevek za (še nadaljnji) znesek 450.000 SIT s pripadki, saj se tožnica zoper sodbo sodišča prve stopnje ni pritožila in je bil zato njen zahtevek za znesek 1,100.000 SIT s pripadki pravnomočno zavrnjen že s sodbo, izdano na prvi stopnji. Ker torej vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, izdane na drugi stopnji, znaša le 450.000 SIT in ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije, je bilo treba tožničino revizijo na podlagi določbe 377. člena ZPP zavreči.