Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 510/2005 ECLI:SI:VSRS:2005:II.IPS.510.2005 AI generated

Appeal dismissed because the disputed amount was only 150,000 SIT, below the 1 million threshold. The court held interest does not count toward the appeal value unless it is the sole claim.

Case Number Sklep II Ips 510/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appeal against a final judgment regarding a work accident compensation claim. The appellant argued the appealable value exceeded one million SIT by including rejected interest claims totaling over two million SIT. The court ruled that for monetary claims, only the principal amount counts toward the appeal threshold, excluding interest unless it constitutes the sole basis for the lawsuit.

Legislator headnote

AI generated

375. člen ZPP; 39. člen ZPP: In monetary claims, the value of a final judgment for appeal purposes is determined solely by the principal claim amount; interest and other subsidiary claims do not contribute to the threshold unless they constitute the exclusive ground for initiating proceedings.

Keywords

AI generated
appeal threshold monetary claims interest calculation principal amount ZPP appeal value

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Za ugotovitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v primeru denarnih zahtevkov je odločilna le vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti (in druge stranke terjatve) ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo izključno kot glavni zahtevek - torej kot osnovni in edini razlog za začetek pravde (39. člen ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je pretežno ugodilo zahtevku tožnika in toženi stranki naložilo, da mu mora plačati celotno terjano odškodnino za nepremoženjsko in premoženjsko škodo (ki izvira iz delovne nesreče z dne 11.8.1994 in za katero je odgovorna tožena stranka) v skupnem znesku 1.507.756 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot je to določeno pod 1. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje; tožnikov zahtevek je zavrnilo le v delu za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 1.500.000 SIT za obdobje od 6.5.1995 do 29.10.2001 (2. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje).

Na podlagi pritožb obeh pravdnih strank je sodišče druge stopnje delno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje (za znesek 700.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska za čas od 7.6.1995 dalje ter glede odločitve o pravdnih stroških), delno jo je spremenilo (tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo za znesek 150.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska tudi za čas od 29.10.2001 dalje), v ostalem pa je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, s katero izpodbija "zavrnilni del sodbe, s katerim je višje sodišče zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v znesku 150.000 SIT in tožnikov zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice 650.000 SIT za čas od 7.6.1995 do 28.10.2001 v znesku 2.129.819 SIT s pp", iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga obsegu izpodbijanja ustrezno spremembo pravnomočne sodbe.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodno odločbo, izdano na drugi stopnji, ki je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Vrednost z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je po tožnikovih navedbah zavrnilni del sodbe, s katerim je višje sodišče zavrnilo njegov zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v znesku 150.000 SIT in za plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice 650.000 SIT za čas od 7.6.1995 do vključno 28.10.2001 (ki znašajo po izračunu tožnika 2.129.819 SIT). Vendar pa je za ugotovitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v primeru denarnih zahtevkov odločilna le vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti (in druge stranke terjatve) ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo izključno kot glavni zahtevek - torej kot osnovni in edini razlog za začetek pravde (39. člen ZPP). O tem je Vrhovno sodišče Republike Slovenije že zavzelo stališče (glej odločbe VS RS, opr. št. II Ips 570/2004, II Ips 576/2003, II Ips 360/2003 in druge).

Ker se po obrazloženem izkaže, da v obravnavanem primeru vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša le 150.000 SIT, ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije, je bilo treba tožnika na podlagi določbe 377. člena ZPP zavreči.