Tenant's illegal occupancy under SZ Art. 58 requires prior rejection of purchase request.

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Nezakonita uporaba stanovanja po 58. čl. SZ ne nastane z odklonitvijo sklenitve najemne pogodbe, če je imetnik stanovanjske pravice zahteval odkup stanovanja pod pogoji SZ. Nezakonito bi pričel uporabljati stanovanje šele, če bi bil zahtevek za sklenitev kupoprodajne pogodbe pravnomočno zavrnjen, toženec pa bi odklonil sklenitev najemne pogodbe, h kateri bi ga po pravnomočni zavrnitvi zahteve za sklenitev prodajne pogodbe pozval lastnik stanovanja.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo pod točko 1. izreka naložilo toženi stranki, da izprazni stanovanje na naslovu N., pod točko 2. (ponovno), da tožena stranka in drugi uporabniki izpraznijo stanovanje oseb in stvari in ga predajo tožeči stranki, pod točko 3. je ugotovilo, da toženki ob izselitvi ne pripada drugo stanovanje.

Obenem je odločilo (točka 4. izreka), da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 29.616,44 SIT s pripadki.

Proti sodbi se pritožuje tožena stranka, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in sodišču druge stopnje predlaga razveljavitev sodbe. Navaja, da odločanje o upravičenosti bivanja in uporabljanja spornega stanovanje ne more predstavljati določba 58. čl. Stanovanjskega zakona (SZ), ki spada po sistematiki zakona med določbe, ki urejajo najemna stanovanjska razmerja. Potrebno bi bilo uporabiti določbe SZ iz njegovega VIII. poglavja, ki govorijo o lastninjenju in privatizaciji stanovanj. Neodziv toženke na poziv tožeče stranke k sklenitvi najemne pogodbe bi imel za posledico nezakonitost bivanja po 58. čl. SZ le, če toženka ne bi uveljavljala pravice do odkupa stanovanja. Do dne, ko je tožeča stranka naslovila na toženko dopis, ki ga kot bistvenega šteje prvo odišče, je že izposlovala sodno odločbo o pravici do odkupa stanovanja, to izhaja tudi iz vsebine njenega dopisa z dne 16.11.1996. Z dnem, ko bi morala biti s toženko oz. njeno sestro sklenjena kupna pogodba (27.10.1993), so nanjo prešla lastninskopravna upravičenja. Predlaga spremembo sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa njeno razveljavitev.

Pritožba je utemeljena.

Iz trditvene podlage tožbe izhaja, da tožeča stranka kot lastnica stanovanja zahteva od toženke izpraznitev na pravni podlagi iz 58. čl. SZ. Po določbi prvega odst. 58. čl. SZ oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe oz. ni podaljšala najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, uporablja stanovanje nezakonito (prvi odstavek) in lastnik lahko kadarkoli vloži tožbo za izpraznitev stanovanja pri rednem sodišču. Prvo sodišče, ki je tožbenemu zahtevku tožeče stranke na tej pravni podlagi ugodilo, je ugotovilo: - da je bila toženka na dan uveljavitve SZ imetnica stanovanjske pravice na spornem stanovanju; - da je njena sestra z njeno pisno privolitvijo uveljavila pravico do odkupa stanovanja pod ugodnimi pogoji SZ; - da je bilo s sodbo I P 538/96 z dne 3.3.1998 tožeči stranki naloženo, da F. Š. (toženkini sestri) proda sporno stanovanje pod pogoji SZ; - da toženka kljub pozivu tožeče stranke z dne 12.11.1996 s tožečo stranko ni sklenila najemne pogodbe.

Takšne dejanske ugotovitve prvega sodišča kažejo, da je vprašanje pravice do odkupa spornega stanovanja pod pogoji SZ (s strani toženke oz. njene sestre), predhodno vprašanje, od katerega je odvisno, ali toženka dejansko sporno stanovanje uporablja nezakonito. Ugotovitev prvega sodišča o obveznosti sklenitve prodajne pogodbe, ki jo nalaga tožeči stranki sodba I P 538/96 z dne 3.3.1998, s toženkino sestro F. Š., kaže na preuranjenost odločitve prvega sodišča o tem, da toženka stanovanje uporablja nezakonito. Nezakonita uporaba stanovanja po 58. čl. SZ namreč ne nastane z odklonitvijo sklenitve najemne pogodbe, če je imetnik stanovanjske pravice (oz. njegov ožji družinski član) zahteval odkup stanovanja pod pogoji SZ. Nezakonito bi toženka pričela uporabljati stanovanje šele, če bi bil njen zahtevek (oz. zahtevek njenega ožjega družinskega člana) za sklenitev kupoprodajne pogodbe pravnomočno zavrnjen, toženka pa bi odklonila sklenitev najemne pogodbe, h kateri bi jo po pravnomočni zavrnitvi zahteve za sklenitev kupoprodajne pogodbe pozvala tožeča stranka - lastnica stanovanja.

V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče v nakazani smeri ugotoviti pravno pomembna dejstva ter nato o zahtevku tožeče stranke ponovno odločiti.

Sodišče druge stopnje je zato pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo po določbi prvega odst. 370. čl. ZPP.

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo temelji na določbi tretjega odst. 166. čl. ZPP.