Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep I R 39/2002 ECLI:SI:VSRS:2002:I.R.39.2002 KI-generiert

Supreme Court dismisses request to transfer venue due to postal carrier working in same building as court.

Geschäftsnummer Sklep I R 39/2002
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected a request to transfer the case to a different district court. The defendant, a postal carrier working in the same building as the court, argued this created an appearance of bias. The court held that mere acquaintance between judges and a postal carrier does not objectively or subjectively compromise judicial impartiality. Consequently, the court ruled that the originally competent court must continue the proceedings.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 23 of the Constitution of the Republic of Slovenia; Article 6 of the European Convention on Human Rights: Mere acquaintance between judges and a party or their representative does not constitute a valid ground for recusal or transfer of venue.

Schlagwörter

KI-generiert
judicial impartiality appearance of bias postal carrier venue transfer same building recusal grounds ZPP Article 67

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 67 of the Act on Civil Procedure (ZPP)
Article 23 of the Constitution of the Republic of Slovenia (URS)
Article 6 of the European Convention on Human Rights and Fundamental Freedoms (EKČP)

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Predlog za določitev drugega krajevno pristojnega okrajnega sodišča se zavrne.

[JEDRO]

Dejstvo, da je do-lžnik oz. sedaj toženec raznašalec zunanje pošte pri drugem državnem organu v isti stavbi, objektivno ne more povzročati dvoma v pristranskost sodišča, gotovo pa ne vpliva na subjektivno nepristranost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožeča stranka je vložila izvršilni predlog zaradi izterjave 427.260 tolarjev s pripadki. Predlogu je sodišče najprej ugodilo, nato pa je na podlagi dolžnikovega ugovora sklep o dovolitvi izvršbe razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku odločeno v pravdnem postopku. Ker je na glavni obravnavi dne 28.3.2002 ugotovilo, da je toženec delavec Okrožnega sodišča v ..., kjer dela kot raznašalec pošte od leta 1975 dalje, in ker se to sodišče nahaja v isti stavbi kot okrajno sodišče ter se sodniki in raznašalci osebno poznajo, je menilo, da bi lahko nastal dvom v nepristranost sojenja, zato je predlagalo določitev drugega okrajnega sodišča in sicer Okrajnega sodišča v ..., kjer teče spor med pravdnima strankama zaradi sklenitve pogodbe o upravljanju.

Predlog tožeče stranke ni utemeljen.

Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Gre za ukrep, ki v izjemnih primerih omogoča spremembo v zakonu določene krajevne pristojnosti sodišča in za to pooblašča najvišje sodišče v državi. Zato Vrhovno sodišče Republike Slovenije ta ukrep uporablja izjemoma.

V 23. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91) je med človekovimi pravicami predvidena pravica do sodnega varstva, ki med drugim vsakomur omogoča, da mu sodi nepristransko sodišče.

Podobno določilo vsebuje tudi 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP, Ur.l. RS, št. 33/94 - MP, št.7). Vrhovno sodišče ocenjuje, da samo dejstvo, da sodniki poznajo pravdni stranki ali eno od njiju, ni razlog za izločitev sodnikov tega sodišča. Dejstvo, da je dolžnik oz. sedaj toženec raznašalec zunanje pošte pri drugem državnem organu v isti stavbi, objektivno ne more povzročati dvoma v pristranskost sodišča, gotovo pa ne vpliva na subjektivno nepristranost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva.

Zato ni razlogov, da o zadevi ne bi odločalo sodišče, ki je po zakonu krajevno pristojno za odločitev o plačilu 427.260 tolarjev. To narekuje tudi načelo ekonomičnosti, ki omogoča čimbolj smotrno poslovanje sodišča, ki je že začelo odločati v zadevi, da o njej tudi razsodi.