Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
DE FR IT EN
In Legislator analysieren
Sklep I R 22/2000 ECLI:SI:VSRS:2000:I.R.22.2000 KI-generiert

Vrhovno sodišče zavrne predlog za določitev drugega pristojnega sodišča zaradi odvetnika na sedežu. The court holds that mere proximity does not threaten impartiality.

Geschäftsnummer Sklep I R 22/2000
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)
Originalquelle öffnen Maschinenlesbares Markdown (.md)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected a request to transfer a civil case to a different competent court. The plaintiff, an attorney based at the court's location, argued that daily contact with judges compromised judicial impartiality. The court ruled that such proximity alone does not constitute a significant reason for transfer, as judges remain capable of objective decision-making despite knowing the parties.

Legislator-Regeste

KI-generiert

67. člen Zakona o pravdnem postopku; dejstvo, da je stranka odvetnik na sedežu sodišča, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega pristojnega sodišča, saj sodniki varujejo nepristranost tudi pri poznavanju strank.

Schlagwörter

KI-generiert
transfer of jurisdiction judicial impartiality attorney at court competent court significant reasons civil procedure conflict of interest Petitionsrecht

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
67. člen Zakona o pravdnem postopku
KI-generiert
Sklep I R 61/2003
Supreme Court transfers tort claim from Ptuj to Celje due to witness availability and procedural efficiency.
Sklep I R 86/2004
Supreme Court transfers jurisdiction to Maribor due to potential bias from a former juror's prior service.
Sklep I R 93/2007
Slovenian Supreme Court allows transfer of case to another court due to judge's relationship with a party.
Sklep VIII R 14/99
Court dismisses case due to judge's prior employment at the requesting court raising impartiality doubts.
Sklep I R 6/2005
Supreme Court rejects transfer of jurisdiction request based on lawyer's personal bias claims rather than objective impartiality.

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

[JEDRO]

Sodniki morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranost in neodvisnost sojenja. Sposobni morajo biti za objektivno odločanje o vseh sporih, čeprav poznajo eno ali drugo pravdno stranko. Zato dejstvo, da je tožnik v tej pravdni zadevi odvetnik na sedežu sodišča in poklicno v stikih s sodniki tega sodišča, samo po sebi ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi zaradi vplivanja mogla biti ogrožena nepristranost sojenja.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnik je 11.8.1995 vložil pri stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču na Ptuju tožbo, s katero od obeh tožencev zahteva nerazdelno plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki izhaja iz škodnega dogodka z dne 12.8.1992. Po precejšnjih težavah pri vročanju tožbe je nato sodišče z dopisom z dne 20.4.2000 predlagalo vrhovnemu sodišču, da določi drugo stvarno pristojno sodišče. Svoj predlog je utemeljilo, da je tožnik odvetnik na Ptuju, da sodišče z njim dnevno posluje in bi to tožencema lahko vzbujalo dvom v nepristranost.

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlagatelj delegacije se ne sklicuje na razloge ekonomičnosti, ki spadajo v prvi sklop razlogov za delegacijo, temveč glede na povzeto zakonsko besedilo na drugi sklop razlogov, torej druge tehtne razloge. Vrhovno sodišče ugotavlja, da dejstvo, da je tožnik odvetnik na Ptuju, s katerim stvarno in krajevno pristojno sodišče dnevno posluje, ne predstavlja takega tehtnega razloga.

Sodniki morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranost in neodvisnost sojenja. Sposobni morajo biti za objektivno odločanje o vseh sporih, čeprav poznajo eno ali drugo pravdno stranko. Zato dejstvo, da je tožnik v tej pravdni zadevi odvetnik na sedežu sodišča in poklicno v stikih s sodniki tega sodišča, samo po sebi ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi zaradi vplivanja mogla biti ogrožena nepristranost sojenja. Vrhovno sodišče je moralo neutemeljen predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrniti.