Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep II DoR 189/2009 ECLI:SI:VSRS:2009:II.DOR.189.2009 KI-generiert

Supreme Court dismisses appeal request for leave to appeal due to lack of specific legal issue and precedent evidence.

Geschäftsnummer Sklep II DoR 189/2009
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicants' request for leave to appeal, ruling the petition incomplete. The applicants argued that the second-instance court erred by allowing property transfer without registration, violating fiscal laws and Article 339(2)(14) of the Civil Procedure Act. The court dismissed the request because the applicants failed to precisely define the disputed legal question or demonstrate a deviation from Supreme Court precedent.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 367b(4) and Article 367b(6) of the Civil Procedure Act; A request for leave to appeal must precisely state the disputed legal issue, cite the violated rule, explain its importance, and prove a specific deviation from Supreme Court practice, otherwise it is inadmissible.

Schlagwörter

KI-generiert
Civil Procedure Act leave to appeal incomplete petition Supreme Court precedent property registration fiscal regulations disputed legal issue Besitzesstörungsklage

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 367b(4) of the Civil Procedure Act
Article 367b(6) of the Civil Procedure Act
Article 339(2)(14) of the Civil Procedure Act
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Ker tožniki v predlogu niso natančno in konkretno opredelili spornega pomembnega pravnega vprašanja, niti niso izkazali obstoja sodne prakse od katere naj bi odločitev odstopala, oz. neenotnosti sodne prakse, predlog ni popoln.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je del parc. št. 485/2 in 485/1, obe k.o. ..., ki je predstavljal sporni prostor v mejnem sporu, pravnomočno končanem pred Okrajnim sodiščem v Radovljici N 5/2003, solastnina tožnikov po enakih deležih, zato je toženec dolžan naročiti njegovo geometrsko odmero in dovoliti tožnikom vknjižbo lastninske pravice na njem.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožniki so v predlogu za dopustitev revizije navedli, da je sodišče druge stopnje prvostopenjsko sodbo nadgradilo s pravno zgrešenim stališčem, da je za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom dovolj dobroverna posest toženca in da vknjižba ni potrebna. Ker se domnevni lastnik sklicuje na zemljiškoknjižno neizvršen dogovor, toženec lastninske pravice ni mogel pridobiti pogodbeno. Nižji sodišči uvajata nedopustno prasko, ko v okviru mejnega spora dopuščata pravni promet z nepremičninami. Tako tožencu omogočita pridobitev lastninske pravice na nepremičnini in neposredno kršitev fiskalnih predpisov. Očitajo tudi kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (v nadaljevanju ZPP).

4. Predlog ni popoln.

5. Po četrtem odstavku 367. b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Zakon torej postavlja stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Posplošeno sklicevanje na zakonski razlog za dopustitev revizije tako ne zadostuje.

6. Tožniki navedenim formalnim pogojem niso zadostili, saj niso opredelili niti spornega, pravno pomembnega vprašanja, niti niso izkazali obstoja sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Ker zato njihov predlog ni popoln, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP).