Supreme Court rejects leave to appeal request due to failure to specify disputed case value and damages amount.
Slowenien (SI)
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request for leave to appeal the second-instance judgment. The defendant argued that inconsistent case law regarding noise damage compensation prevented settlement, but failed to define the value of the appealed portion or the specific damages claimed. The court ruled that such essential details must be provided in the leave request itself, as these deficiencies cannot be corrected later, rendering the request inadmissible.
Legislator-Regeste
KI-generiertZakon o pravdnem postopku (ZPP) 367. člen; 377. člen: A request for leave to appeal is inadmissible if the applicant fails to specify the value of the appealed part of the final judgment or the amount of damages claimed, as these deficiencies cannot be remedied during the leave procedure.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertZitierte Rechtsprechung
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
Toženka v predlogu ni opredelila vrednosti izpodbijanega dela sodbe in ni navedla, koliko naj bi po njenem stališču znašala pravična denarna odškodnina za vsakega od tožnikov. Te pomanjkljivosti v postopku s predlogom za dopustitev revizije ni mogoče odpraviti.
[OBRAZLOŽITEV]
Predlog se zavrže.
OBRAZLOŽITEV:
1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožnikoma plačati vsakemu po 8.000,00 EUR odškodnine za duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice v zvezi s prekomernim hrupom cestnega prometa. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.
2. Toženka v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije proti drugostopenjski sodbi zatrjuje neenotno prakso Višjega sodišča v Mariboru o višine pravične denarne odškodnine v številnih zadevah, v katerih je podlaga o prekomernem hrupu ista, kar naj bi toženki onemogočalo sklepanje poravnav. V primerjavo ponuja tudi konkretne zadeve.
3. Predlog ni popoln.
4. Z zadnjo novelo Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D) spremenjena ureditev revizijskega postopka v 367. členu najprej ureja primere, ko je revizija vselej dovoljena (če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR) in primere, ko revizije ni (če ta vrednost ne presega 2.000,00 EUR oziroma če zakon določa, da revizije ni), v razponu med obema vrednostima pa lahko stranka vloži predlog za dopustitev revizije. Zato mora vrhovno sodišče vselej preveriti, ali bi bila v zadevi, v kateri stranka predlaga dopustitev revizije, revizija sploh dovoljena.
5. V tej zadevi ni mogoče ugotoviti, ali vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe presega prag iz četrtega odstavka 367. člena ZPP. Toženka v predlogu te vrednosti ni opredelila in tudi ni navedla, koliko naj bi po njenem stališču znašala pravična denarna odškodnina za vsakega od tožnikov. Izostanek te opredelitve v predlogu za dopustitev revizije ima enake posledice kot njen izostanek v reviziji (primerjaj razloge pravnega mnenja Občne seje VS RS s 26. 6. 2002), saj te pomanjkljivosti tudi v postopku s predlogom za dopustitev revizije ni mogoče odpraviti.
6. Ker ima lahko zaradi izostale opredelitve revizijsko izpodbijanega dela nepopoln predlog za dopustitev revizije le enake posledice, kot iz enakega razloga nepopolna revizija, je vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo toženkin predlog.