Supreme Court dismisses appeal; inheritance rights must be claimed in probate, not civil court, unless specific exceptions apply.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek, pravdni postopek pa zgolj izjemoma. Pravda ima torej korektivno funkcijo, dopustna pa je v z zakonom določenih primerih.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnici sta hčeri, toženec pa je sin N. R., ki je z darilno pogodbo z dne 17. 9. 2003 tožencu podarila parcelo št. 447/2 k.o. ...., na kateri stoji stanovanjska hiša s pomožnimi objekti.

2. N. R. je 17. 12. 2003 umrla, na zapuščinski obravnavi pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu pa so se vsi trije zapustničini otroci prijavili k dedovanju temeljem zakona in si zapuščino razdelili z dednim dogovorom.

3. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju D 34/2004 z dne 9. 12. 2004 sta tožnici vložili tožbo z zahtevkom, da mora toženec 2/3 podarjene mu nepremičnine vrniti v zapuščino in dovoliti pri njej vknjižbo lastninske pravice v korist vsake od njiju do 1/3. Zahtevek za izročitev zakonitega dednega deleža na sporni nepremičnini temelji na trditvi o ničnosti darilne pogodbe, ker naj bi jo darovalka sklenila pod prisilo.

4. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, drugostopenjsko sodišče pa je zavrnilno sodbo potrdilo.

5. Prva tožnica M. D. sodbo sodišča druge stopnje izpodbija z revizijo, ne da bi navedla uveljavljane revizijske razloge, in predlaga razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje, podrejeno pa tako spremembo, da bo tožbenemu zahtevku v celoti ugodeno. Iz njenih navedb je razbrati predvsem nasprotovanje stališču nižjih sodišč, da bi morala vrnitev darila in nujni delež zahtevati v zapuščinskem postopku. Meni, da je takšno stališče materialnopravno zmotno in nasprotno določbam Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) in pravni teoriji.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Zahtevek, naj sodišče tožnicama potem, ko bo odredilo vrnitev temu ustreznega deleža tožencu podarjene nepremičnine v zapuščino, dodeli na tej nepremičnini zakoniti dedni delež, je bil zavrnjen zato, ker ni bilo ugotovljeno, da bi bila darilna pogodba neveljavna. Ta presoja ni predmet revizijskega preizkusa, saj revidentka vztraja le še pri nujnem deležu.

8. Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek, pravdni postopek pa zgolj izjemoma in sicer takrat, kadar oseba, ki misli, da ima dedno pravico, le te ni mogla uveljaviti v zapuščinskem postopku(1). Dedno pravico je mogoče po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v pravdi uveljavljati, kadar zapuščinsko sodišče o zahtevku za varstvo dedne pravice ni odločalo ali pa je odločalo, a ni upoštevalo oziroma ni moglo upoštevati vseh relevantnih dejstev. Pravda ima torej korektivno funkcijo,(2) dopustna pa je v z zakonom določenih primerih: 1) če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde oporoka (drugi odstavek 222. člena ZD), 2) če po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zahteva zapuščino kot dedič oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku (223. člen ZD), 3) če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju izkaže, da so podani razlogi za obnovo postopka po določbah pravdnega postopka (224. člen ZD), 4) če je zapuščinsko sodišče napotilo stranke na pravdo ali na upravni postopek zaradi rešitve spornega dejanskega vprašanja, pa stranke v na razpolago danem jim roku tožbe niso vložile in je zato zapuščinsko sodišče nadaljevalo s postopkom in ga končalo in je postal sklep o dedovanju pravnomočen ter 5) če zapuščinsko sodišče ni napotilo strank na pravdo, pa bi jih moralo, in se je zapuščinski postopek končal s pravnomočnim sklepom o dedovanju (četrti in peti odstavek 213. člena ZD). V vseh drugih primerih pravnomočen sklep o dedovanju stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, veže. Sodna praksa je glede tega vprašanja enotna(3) in ima oporo v pravni teoriji(4). Ker sta tožnici sodelovali v zapuščinskem postopku po svoji pokojni materi, ju pravnomočni sklep o dedovanju veže (220. člen ZD) in zanju glede na trditveno podlago spora ne velja nobena od prej navedenih izjem, ko je dopustna korekcija sklepa o dedovanju v pravdnem postopku. Zavrnila sodba je zato materialnopravno pravilna.

9. Ker je revizija neutemeljena, jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

---.---Op. št. (1): Tako Karel Župančič, Dedno pravo, druga spremenjena in dopolnjena izdaja, ČZ, Uradni list RS, Ljubljana 1991, str. 210. Op. št. (2): Ibidem, str. 209 Op. št. (3): Primerjaj odločbe II Ips 460/2000, II Ips 495/2000, II Ips 570/2003, II Ips 23/2000 in (številne) druge. Op. št. (4): Karel Župančič, že citirano delo; isti avtor, Dedovanje z uvodnimi pojasnili prof. dr. Karla Župančiča, osma, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list RS, Ljubljana, 2005, str. 122; Nikola Gavella, Nasljedno pravo, druga izdaja, Informator, Zagreb, 1990, str. 418 - 420; Nikola Gavella in Vlado Belaj, Nasljedno pravo, tretja izdaja, Narodne novine, Zagreb, 2008, str. 496 - 498.