Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sklep III Cp 2339/2000 ECLI:SI:VSLJ:2001:III.CP.2339.2000 KI-generiert

Appeal allowed; court ruled trial court erred by checking statute of limitations ex officio in security proceedings.

Geschäftsnummer VSL sklep III Cp 2339/2000
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court granted the appellant's appeal and revoked the first-instance court's order denying security for a tax debt. The first court incorrectly applied the statute of limitations ex officio, whereas the law requires the debtor to raise this defense. The appellate court held that the trial court violated substantive law by failing to wait for the debtor's objection before assessing the limitation period.

Legislator-Regeste

KI-generiert

3. odstavek 360. člena Zakona o obligacijskih razmerjih; 3. točka 365. člena Zakona o postopku pri izvršbenih narekih: The court must not examine the statute of limitations ex officio in security proceedings unless the debtor explicitly raises the defense.

Schlagwörter

KI-generiert
statute of limitations ex officio duty security proceedings tax debt appellate review Erhaltung des Vorsorgeschutzes Stillhalteverpflichtung Vorlagebefugnis und Vorlagepflicht

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
3. odstavek 360. člena Zakona o obligacijskih razmerjih
3. točka 365. člena Zakona o postopku pri izvršbenih narekih
15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
239. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče ne ugotavlja in ne pazi na zastaranje terjatve iz naslova davčne obveznosti v postopku zavarovanja terjatve po uradni dolžnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika za zavarovanje njegove denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini na podlagi dolgovnega seznama. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da so davčne obveznosti, ki so predmet zavarovanja, zastarane, na zastaranje pa pazi davčni organ, enako tudi sodišče, po uradni dolžnosti.

Zoper sklep se je v roku pritožil upnik zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka, ki v pritožbi predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da 17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izrecno določa, da sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, kar je tudi seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda pristojni davčni organ. Torej je upnik predlagal zavarovanje v tem postopku na podlagi izvršilnega naslova. Sodišče prve stopnje se pri izpodbijanem sklepu napačno sklicuje na mandatni postopek in zato ugotavlja zastaranje po uradni dolžnosti. Zastaranje bi lahko ugotavljalo šele na ugovor dolžnika, upnik pa bi imel možnost pred odločanjem o ugovoru podati navedbe in dokaze, ki bi potrjevali, da zastaranje ni nastopilo.

Pritožba je utemeljena.

Slediti je trditvi upnika v pritožbi, da sodišče prve stopnje ne ugotavlja in ne pazi na zastaranje terjatve iz naslova davčne obveznosti v postopku zavarovane terjatve z zastavno pravico po uradni dolžnosti. Po 3. odstavku 360. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) se namreč sodišče ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje. Ker je sodišče v izpodbijanem sklepu zastaranje kljub temu, da se dolžnik nanj še ni skliceval, upoštevalo, je sodišče napačno uporabilo materialno pravo.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).