Appeal allowed; lower court dismissed appeal due to lack of reasoned cost assessment violating procedural rules.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ker izpodbijana odločba nima razlogov o odmeri stroškov, tako da je ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sicer navedlo, da odločitev temelji na določilih 154. in 155. člena ZPP, da je stroške odmerilo po specificiranem stroškovniku in skladno z odvetniško in taksno tarifo. Vendar pa se ni opredelilo do posameznih stroškovnih postavk, ker iz stroškovnika tožeče stranke, prdloženega na glavni obravnavi z dne 26.1.2000 (na listovni številki 51), ni razvidno, katere stroške in v kakšnem obsegu je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sodbo odločilo, da sklep o izvršbi krajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Ig ... z dne ... ostane v veljavi v 1. točki izreka za zamudne obresti, po katerih N. d.d. Ljubljana obrestuje devizne hranilne vloge za valuto ITL, vezano na eno leto (1), od zneska 21.921.208,00 LIT za čas od 19.9.1992 do 12.2.1999 (1. točka izreka). Sklenilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati njene pravdne stroške v znesku 248.638,00 SIT (2. točka izreka). Zoper sklep o stroških je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov.

Navedla je, da sodišče odločitve o pravdnih stroških ni obrazložilo, odmera pa je v nasprotju s 154. in 155. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče je spregledalo, da je o obrestih odločilo zato, ker je tožena stranka glede obrestnega dela uspela s pritožbo zoper sodbo z dne 29.1.1998. Stroški tožeče stranke za prihod njene pooblaščenke na glavno obravnavo niso bili potrebni, saj bi za to lahko pooblastila substituta. Sporna je tudi višina priznanih stroškov, ki ne more biti 248.638,00 SIT, četudi bi sodišče priznalo vse priglašene stroške.

Predlagala je, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, podredno pa, da ga spremeni. Priglasila je tudi pritožbene stroške. Pritožba je utemeljena. Pritožba utemeljeno opozarja na to, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ker izpodbijana odločba nima razlogov o odmeri stroškov, tako da je ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sicer navedlo, da odločitev temelji na določilih 154. in 155.

člena ZPP, da je stroške odmerilo po specificiranem stroškovniku in skladno z odvetniško in taksno tarifo. Vendar pa se ni opredelilo do posameznih stroškovnih postavk, saj iz stroškovnika tožeče stranke, predloženega na glavni obravnavi z dne 26.1.2000 (na listovni številki 51), ni razvidno, katere stroške in v kakšni višini jih je tožeči stranki priznalo. Ker je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365.

člena ZPP). V novem postopku naj sodišče prve stopnje najprej jasno navede, od katere osnove je odmerjalo pravdne stroške. Nato naj v stroškovniku tožeče stranke označi, kateri stroški in v kakšni višini pripadajo tožeči stranki. Šele po tako izpeljanem postopku se lahko v obrazložitvi sklicuje na odmero stroškov po opredeljenem stroškovniku, na Zakon o sodnih taksah in na Odvetniško tarifo. Sodišče naj odloči tudi o pritožbenih stroških tožene stranke, ki jih je ta priglasila v pritožbi z dne 9.3.1998 (prim. 332. člen v zvezi s 325. in 326.

členom ZPP). Izrek o stroških pritožbe temelji na 3. odst. 165. člena ZPP.