Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sklep II Cp 20/2000 ECLI:SI:VSLJ:2001:II.CP.20.2000 KI-generiert

Court allows appeal against court fee collection order due to absolute statute of limitations expiration.

Geschäftsnummer VSL sklep II Cp 20/2000
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Gutgeheissen (Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court granted the appeal and revoked the lower court's order for the compulsory collection of court fees. The defendant argued that the right to collect fees had expired four years after the obligation arose on November 27, 1995. The court ruled that absolute limitation begins from the day the obligation is created, rendering the collection order invalid.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o sodnih taksah; absolute statute of limitations for court fees begins on the day the obligation arises, not the day of the demand.

Schlagwörter

KI-generiert
court fees statute of limitations absolute limitation compulsory collection appellate review bestrittene Forderung Klagefrist Vorrang der Steuerforderung

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
2nd paragraph, 9th paragraph of the Act on Court Fees
3rd point, 365th paragraph of the Act on Civil Procedure
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

[JEDRO]

Medtem ko relativno zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse prične teči s prvim dnem leta, po izteku leta, v katerem je taksna obveznost nastala, začne absolutno teči z dnem njenega nastanka.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnica kot taksna zavezanka ni pravočasno plačala takse za vknjižbo zastavne pravice ter takse za opomin. Na taksno obveznost jo je sodišče ustno opozorilo 27.11.1995 in ji nalog za plačilo takse vročilo 10.2.1998. Taksna zavezanka dolguje takso v znesku 170.205,00 SIT in kazensko takso v znesku 85.102,50 SIT. Sodišče prve stopnje je nadalje Agenciji RS za plačilni promet naložilo, naj z razpoložljivega dobroimetja taksnega zavezanca, ki ga ima na računu, prenese znesek 255.307,50 SIT na vplačilni račun sodnih taks.

Proti takšnemu sklepu se je pritožila taksna zavezanka. Predlaga, naj sodišče druge stopnje sklep o prisilni izterjavi sodne takse razveljavi. Navaja, da je pravica zahtevati plačilo sodne takse že zastarala. Taksna obveznost za zgoraj navedeno dejanje je nastala dne 27.11.1995, ko je bil na naroku sklenjen sporazum. Sklep o izterjavi sodbe takse je bil izdan že po izteku štirih let od nastanka taksne obveznosti, ko je na podlagi Zakona o sodnih taksah že nastopilo absoluto zastaranje plačila sodnih taks. Podrejeno taksna zavezanka ugovarja tudi višini sodne takse, sklicujoč se na pravnomočno potrjeno prisilno poravnavo.

Pritožba je utemeljena. Na podlagi 2. odstavka 9. člena Zakona o sodnih taksah (ZST, Ur. l. SRS, št. 1-1/90, in RS, št. 14/91 - 70/2000) zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oziroma prisilno izterjavo takse nastane v vsakem primeru, ko potečejo štiri leta od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse. Dolžnica je bila na podlagi 4. člena ZST dolžna plačati takso 27.11.1995, tako da je dne 28.11.1999 nastopilo absolutno zastaranje in je sodišče prve stopnje dne 20.12.1999 zmotno izdalo sklep za njeno prisilno izterjavo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365.

člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99).