Appeal dismissed; court fee waiver request rejected as obligation arose at filing date.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker učinkuje sklep o oprostitvi plačila sodnih taks od takrat, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev (1. odst. 14. čl. ZST), je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila takse za tožbo. O predlagani oprostitvi za vse nadaljnje taksne obveznosti v postopku, pa bo treba odločiti z dopolnilnim sklepom (332. čl. v zvezi s 325. - 327. čl. ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 3.10.2000 sklenilo, da se predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za tožbo zavrne in tožeči stranki naložilo plačilo sodne takse za tožbo v znesku 30.000,00 SIT in sodno takso za opomin v znesku 3.000,00 SIT. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka sama in po pooblaščencu iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravdnega postopka. Pooblaščenec tožnika v pritožbi navaja, da je sodišče vlogo tožnika preuranjeno zavrglo, saj lahko o oprostitvi plačila sodnih taks odloča do konca glavne obravnave.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje. Sam tožnik pa v pritožbi navaja, da je bil o obveznosti plačila s strani pooblaščenca obveščen šele dne 19.9.2000 z opominom, čeprav je bila tožba vložena že dne 6.9.2000. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za tožbo na podlagi 4. in 14. člena Zakona o sodnih taksah (ZST). V 1. odstavku 4. člena navedenega zakona je določeno, da je potrebno plačati sodno takso takrat, ko nastane taksna obveznost, kar je za vlogo (kamor sodi tudi tožba) takrat, ko se le-ta izroči (1. tč.

2. odst. 4. člena ZST). Taksna obveznost za tožbo je torej nastala dne 6.9.2000, ko je bila tožba vložena. Ker učinkuje sklep o oprostitvi od takrat, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev (1. odst. 14. čl. ZST), je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila takse za tožbo. Takšna odločitev je pravilna tako v procesnem kot materialnopravnem pogledu, morebitni nesporazum v pooblastilnem razmerju, ki ga v svoji pritožbi omenja tožnik, pa na takšno odločitev sodišča nima vpliva.

Pač pa pritožba pooblaščenca tožnika utemeljeno opozarja na to, da se o taksni oprostitvi odloča do konca obravnave, s čimer očitno meri na to, da takšna oprostitev tudi velja za vse nadaljnje obveznosti v postopku. Vendar pa je mogoče ta predlog (skupaj s pripravljenostjo tožnika predložiti za oprostitev potrebne listine) šteti le kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa (332. čl. v zvezi s 325.-327. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP), s katerim bo sodišče prve stopnje odločilo o celotnem predlogu tožeče stranke, ki se tiče oprostitve plačila sodnih taks za vse vloge in dejanja v tem pravdnem postopku.

Ker pa ta pomanjkljivost ni vplivala na preizkus izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP) iz že navedenih razlogov.