Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sodba I Cp 2058/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.2058.99 KI-generiert

Contractual water supply debt upheld; landlord-tenant relationship irrelevant to payment obligation.

Geschäftsnummer VSL sodba I Cp 2058/99
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The court dismissed the appeal against a first-instance judgment ordering the defendant to pay water supply costs. The defendant argued that the landlord, not the tenant, was responsible for notifying the utility company about property defects. The court ruled that the defendant had a direct contractual relationship with the plaintiff for water delivery and thus remained liable for the debt. Consequently, the court confirmed the original judgment, holding that the defendant's relationship with the property owner does not exempt them from fulfilling their contractual payment obligations.

Legislator-Regeste

KI-generiert

člen 262/1 Zakona o obligacijskih razmerjih ZOR; člen 353 Zakona o pravdnem postopku: A party liable for contractual performance cannot avoid payment obligations by claiming the property owner or utility provider should have handled the matter, as the contractual duty remains with the contracting party.

Schlagwörter

KI-generiert
contractual water supply payment obligation landlord tenant relationship contractual liability utility costs appeal dismissal ZOR article 262 Rückforderung des Staates

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritižba se zavrne in se izpodibjana sodba potrdi.

[JEDRO]

Toženec je bil v pogodbenem razmerju s tožečo stranko, zato mora vodarino plačati. Na to ne vpliva razmerje med tožencem in lastnikom hiše.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane v celoti v veljavi sklep o izvršbi I 718/96 z dne 19.8.1996, v točkah 1 in 3. Odločilo je, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki pravdne stroške. Z omenjenim sklepom o izvršbi je bilo namreč tožencu naloženo, da plača zneska 4.748,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.10.19995 do plačila in 4.470,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.11.1995 do plačila. Gre za stroške vodarine. Proti sodbi se toženec pritožuje. Navaja, da morajo plačevalci stanovanj vsako napako javiti lastniku stanovanja, to je S..

Ta je dolžan sam naprej posredovati pri Komunali. Tudi Komunala je opozorjena na okvare. Lastnik bi moral skrbeti za odpravo okvar. Ker so za okvaro vedeli tako Komunala kot S., so bili okvaro dolžni popraviti. Pritožba ni utemeljena. Iz podatkov v spisu izhaja, da je toženec bil v pogodbenem razmerju s tožečo stranko, in da ni plačal zneska, določenega v sklepu o izvršbi. Sodišče prve stopnje je o stvari pravilno odločilo, kajti toženec je dolžan izpolnjevati pogodbo, po kateri mu tožeča stranka dobavlja vodo (člen 262/1 Zakona o obligacijskih razmerjih ZOR).

Na razmerje med tožečo in toženo stranko v zvezi s plačilom dolžnega zneska ne more vplivati razmerje, ki ga ima toženec proti upravniku oziroma lastniku hiše, tako kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Neutemeljeno pritožbo je bilo zato treba zavrniti in sodbo potrditi (člen 353 Zakona o pravdnem postopku).