Appeal court dismisses debtor's objection to enforcement due to failure to provide evidence for claims.
Slowenien (SI)
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe appeal court rejected the debtor's objection to an enforcement order, confirming the lower court's decision to proceed with execution. Although the debtor claimed to have paid the debt and cited a specific document, no evidence was attached to the objection, and the document was not found in the case file. The court ruled that the debtor failed to substantiate their claim under Article 53 of the Enforcement Act, rendering the objection inadmissible.
Legislator-Regeste
KI-generiertArticle 53, paragraph 2 of the Enforcement Act; Article 365, paragraph 2 of the Civil Procedure Act: A debtor's objection to enforcement is deemed unfounded if they fail to provide relevant facts and corresponding evidence, or if they cannot justify the absence of required documentation.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.
[JEDRO]
Dolžnik sicer navaja pravno relevantno dejstvo, to je, da je obveznost do upnika plačal, vendar za te svoje trditve ne prilaga dokazov. V ugovoru se sicer sklicuje na dokaz - virman obr. št. 40, vendar tega virmana v spisu ni. Ker dolžnik tudi ni navedel, da virmana, na katerega se v ugovoru sklicuje, iz opravičljivih razlogov ne more predložiti, pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ni obrazložil svojega ugovora v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, zato je treba njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zoper dolžnika izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave terjatve 8.626,50 SIT s pripadki.
Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je obveznost plačal, kar dokazuje virman obr. št. 40. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neobrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor ni utemeljen.
Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva. Če dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Omenjeno določilo je treba razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik sicer navaja pravno relevantno dejstvo, to je, da je obveznost do upnika plačal, vendar za te svoje trditve ne prilaga dokazov, čeprav je bil v pravnem pouku na sklepu o izvršbi na to svojo obveznost izrecno opozorjen. Dolžnik se sicer v ugovoru sklicuje na dokaz - virman obr. št. 40, vendar tega virmana v spisu ni. Ker dolžnik tudi ni navedel, da virmana, na katerega se v ugovoru sklicuje, iz opravičljivih razlogov ne more predložiti, pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ni obrazložil svojega ugovora v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, zato je treba njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu odločbe po uradni dolžnosti v skladu z določbami 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.