Enforcement costs dismissed when debtor fails to declare them in initial objections without prior hearing.
Slowenien (SI)
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance decision that the debtor must declare enforcement costs in initial objections. Although the debtor argued the creditor succeeded in seizing third-party property, the court ruled that costs are only recoverable if specifically declared in the initial objection or appeal. Since the debtor failed to specify these costs in her written submissions, she is not entitled to reimbursement regardless of the enforcement's outcome.
Legislator-Regeste
KI-generiert163. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ; Če dolžnik v vlogah, o katerih se odloča brez poprejšnjega obravnavanja, ne priglasi svojih stroškov, mu ne glede na uspeh v postopku ni mogoče priznati njihove povrnitve.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertZitierte Rechtsprechung
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem izreku o stroških potrdi.
[JEDRO]
Če dolžnik v vlogah, o katerih se odloča brez poprejšnjega obravnavanja, ne priglasi svojih stroškov, mu ne glede na uspeh v postopku ni mogoče priznati njihove povrnitve.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče izvršilni postopek ustavilo, ker je bila izvršba na ugovor tretjih pravnomočno izrečena za nedopustno.
Obenem je odločilo, da upnik in dolžnica nosita vsak svoje stroške izvršilnega postopka glede na enak uspeh oz. neuspeh vsakega od njiju.
Dolžnica s pritožbo izpodbija navedeno odločitev o izvršilnih stroških in predlaga, da se po ugoditvi pritožbi upniku naloži povrnitev njenih stroškov. Meni namreč, da je z izvršbo v celoti uspela, saj je upnik, kot je bilo ugotovljeno s pravnomočnima sodbama P 66/99 in P 65/99, zahteval izročitev premičnin, ki so last J.Š. oz.
V.M.. Dolžnici je torej z zahtevano izročitvijo predmetov, ki so dejansko last tretjih oseb, povzročil nepotrebne stroške, zato naj jih ji v skladu z določilom 1. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ povrne.
Pritožba ni utemeljena.
Dolžničino pravkar navedeno v pritožbi izraženo stališče v zvezi s stroški postopka je nedvomno pravilno. Kljub temu pa njenemu predlogu za spremembo izpodbijane odločitve ni mogoče ugoditi, saj stroškov obravnavane izvršbe, do katerih povrnitve bi bila po navedenih predpisih vsekakor upravičena, ni priglasila. V teku postopka je dolžnica vložila dva ugovora zoper sklep o izvršbi ter pritožbo zoper sklep z dne 8.12.1997, vendar za nobeno od teh vlog ni zaznamovala niti stroškov za zastopanje po takrat pooblaščenih odvetnikih, niti za sodne takse. Na podlagi naštetih pravnih sredstev je bilo odločeno brez poprejšnjega obravnavanja, zato bi morala dolžnica povrnitev stroškov zahtevati že v samih vlogah in te stroške tudi opredeljeno navesti (3. in 2. odst. 163. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ). Ker tega ni storila, ji torej stroškov ni mogoče priznati, prav tako pa ne v zvezi s sedaj obravnavano pritožbo po določilu 7. odst.
navedenega člena ZPP, ker svojih dosedanjih stroškov niti v tej pritožbi ni določno specificirala.
Izpodbijana odločitev je torej pravilna, čeprav ne iz razlogov, ki jih navaja prvo sodišče, pač pa iz zgoraj naštetih. Prvostopenjski sklep je zato pritožbeno sodišče v izpodbijanem izreku o stroških potrdilo (člen 365, tč. 2 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).