Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sklep III Cp 201/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.201.2000 KI-generiert

Appeal dismissed: Unemployment and financial hardship do not constitute grounds for execution delay under ZIZ Art. 71.

Geschäftsnummer VSL sklep III Cp 201/2000
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of a request for execution delay. The appellant, a former employee living in severe financial hardship, argued that her unemployment and lack of assets justified a delay under Article 71 of the Enforcement and Insolvency Act (ZIZ). The court ruled that such circumstances do not meet the statutory requirements for a delay, as the appellant failed to prove a significant loss from the enforcement itself.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Art. 71 ZIZ; Unemployment and financial hardship alone do not constitute a special reason for execution delay under Art. 71(2) ZIZ, nor does the mere risk of asset seizure amount to significant loss under Art. 71(1) ZIZ.

Schlagwörter

KI-generiert
execution delay enforcement act financial hardship unemployment status significant loss enforcement proceedings appellate review

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Art. 71 ZIZ
Art. 15 ZIZ
2. točka 365. čl. ZPP/99
Ker je torej prvostopno sodišče materialno pravo pravilno uporabilo in ker tudi ni storilo nobene bistvene kršitve pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP/99 v zvezi s čl.

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Brezposelnost in z njo povezane finančne težave, pri čemer dolžnica službe ne dobi, posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe po 2. odst. 71. čl. ZIZ ne predstavljajo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžničin predlog po odlogu izvršbe.

Proti sklepu se pritožuje dolžnica, smiselno iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava ter zopet smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa. Opisuje svoje težko finančno stanje, ker je ostala brez službe, živi kot podnajemnica od dobre volje svoje hčere in njenega partnerja, čisto na koncu z živci. Edino kar ima, sta več kot pet let stara štedilnik in TV. V kolikor bi si lahko dobila službo, bi svojo obveznosti že zdavnaj poravnala, prav tako tudi na Zavodu za zaposlovanje ne dobi ničesar.

Pritožba ni utemeljena.

Že prvostopno sodišče je v izpodbijanem sklepu pojasnilo dolžnici, da je odlog izvršbe izjemno in zgoj začasno sredstvo izvršilnega postopka, pri čemer je tudi pravilno ugotovilo, da dolžnica ne izpolnjuje po čl. 71 ZIZ predpisanih pogojev za predlagani odlog.

Prvostopno sodišče popolnoma pravilno ugotavlja, da zatrjevana dolžničina brezposelnost in z njo povezane finančne težave, posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe po 2. odst. 71. čl. ZIZ ne predstavljajo, prav tako tudi ne njena pripravljenost za odplačilo dolga, v kolikor bi zopet dobila službo. Pritožbeno sodišče pa še dodaja, da dolžnica tudi ni izkazala za verjetno prvega predpisanega pogoja oz. predpostavke odloga po 1. odst. 71. čl. ZIZ, to je verjetnosti, da bi z izvršbo pretrpela znatnejšo škodo. Znatnejše škode namreč v njenem zakonitem pomenu ne more predstavljati samo poplačilo terjatve upnika, pa čeprav dolžnica živi v težkih materialnih razmerah in ima v lasti le malo premičnin, ki bi jih bilo po njenem pritožbenem zatrjevanju verjetno zarubiti, zaradi česar bi sama ostala brez vsega. Kot že rečeno, pomanjkanje, ki bi nastopilo zaradi uspešno izterjane terjatve, ne more samo po sebi predstavljati znatnejše škode pretrpljene zaradi izvršbe.

Ker je torej prvostopno sodišče materialno pravo pravilno uporabilo in ker tudi ni storilo nobene bistvene kršitve pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP/99 v zvezi s čl. 15 ZIZ).