Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sklep II Cpg 157/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.157.2000 KI-generiert

Appeal dismissed because debtor's objection lacked evidence proving debt repayment and failed to justify enforcement stop.

Geschäftsnummer VSL sklep II Cpg 157/2000
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The court dismissed the appeal and upheld the first-instance decision ordering the debtor to pay a specific sum and allowing enforcement. The debtor argued they had paid the debt late and were insolvent due to unpaid mortgages, requesting a halt to enforcement. The court rejected this because the debtor provided no evidence of repayment and correctly identified that other debts were outside the scope of this enforcement proceeding.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 562 paragraph 2 of the Enforcement Act; An objection to enforcement is inadmissible if it is unreasoned and unsupported by evidence, as the debtor must substantiate claims with facts and proof, otherwise it is deemed unfounded.

Schlagwörter

KI-generiert
enforcement objection lack of evidence unreasoned objection insolvency defense enforcement suspension scope of enforcement unfounded appeal unrechtmässig bezogene Leistungen

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 562 paragraph 2 of the Enforcement Act
Article 53 paragraph 2 of the Enforcement Act
Article 360 paragraph 1 of the Civil Procedure Act
Article 15 of the Enforcement Act
Article 350 paragraph 2 of the Civil Procedure Act
Article 365 paragraph 2 of the Civil Procedure Act
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Ugovor je neobrazložen in zato neutemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je naložilo dolžniku, da poravna v predlogu navedeno terjatev v znesku 270.219,00 SIT s pripadki (1. tč. izreka) in dovolilo prdlagano izvršbo (2. tč. izreka).

Proti sklepu je dolžnik pravočasno ugovarjal. V ugovoru je navedel, da je upnikovo terjatev že plačal, vendar z zamudo. V teku so še številne izterjave na podlagi izvršilnih naslovov od leta 1994 dalje, dolžnik pa jih ne poravna zato, ker je zaradi zakasnelega poravnavanja obveznosti s strani lastnikov stanovanj, ki so njegov dolžniki, v tolikšni meri nelikviden, da je moral najeti kredit. Zato predlaga zaustavitev izvršbe.

Prvostopno sodišče je ocenilo, da ugovor ni utemeljen in ga je zato na podlagi določila 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 2. odst. 53. čl. ZIZ mora ugovor biti obrazložen.

Obrazložen pa je, če v njem dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze za svoje trditve, sicer se šteje za neutemeljenega.

Za svojo trditev, da je dolg, ki je predmet te izvršbe, dolžnik poravnal, ni predložil nobenega dokaza. Zato je prvostopno sodišče njegov ugovor pravilno štelo za neutemeljenega. Kar se tiče ostalih neporavnanih obveznosti, pa niso predmet tega postopka. Zato se pritožbeno sodišče z njimi ni ukvarjalo (1. odst. 360. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Ker torej pritožba ni utemeljena, ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pa pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ), je pritožbo kot neutemeljno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. odst. 365. čl.ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ).