Appeal dismissed; bankruptcy proceedings against an invalid company halted without government approval under ZPPSL.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

[JEDRO]

Če bi določilo 3. odst. 2. čl. ZPPSL veljalo res le za invalidska podjetja iz 145. čl. Zakona o podjetjih, potem bi to določilo novela ZPPSL (Ur. l. RS št. 67/93 in 39/97), ki je stopila v veljavo dne 1.7.1997, odpravila, pa ga ni. Ne gre tudi spregledati, da mora po določilu 569. čl. ZGD invalidsko podjetje pred vpisom v register predhodno pridobiti soglasje Vlade RS. Zato je na drugi strani logično določilo 3. odst. 2. čl. ZPPSL, da se stečajni postopek nad invalidskim podjetjem ne opravi, če Vlada RS ne izda predhodnega soglasja.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopno sodišče je postopek v zvezi s predlogom dolžnika za začetek postopka prisilne poravnave z dne 15.1.1999 ustavilo (1. točka izreka), predlog obeh upnikov za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom D d.d. pa zavrnilo. Svojo odločitev iz 2. točke je utemeljilo z določilom 3. odst. 2. čl. ZPPSL, po katerem se stečajni postopek nad invalidskim podjetjem ne opravi, če Vlada Republike Slovenije ne izda predhodnega soglasja, takega soglasja pa upnika nista predložila.

Proti 2. točki izreka sklepa sta upnika po svojem pooblaščencu vložila pravočasno pritožbo. Uveljavljata vse tri pritožbene razloge iz 1. odst. 338. čl. ZPP in predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Družba D d.d. je kljub svoji pravno-organizacijski obliki delniške družbe v sodnem registru še vedno vpisana kot Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje gluhih in naglušnih ter drugih invalidov. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je prvostopno sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker ni ugotavljalo, kakšen status je imel dolžnik v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa. Glede na navedeno tudi pozitiven odgovor na pritožbeno trditev, da "že davno ne vrši več nobene dejavnosti, ker že davno nima več zaposlenih", ne more pripeljati do drugačne odločitve. Določilo 569. čl. ZGD, na katero se sklicuje pritožnik, predpisuje le pogoje za pridobitev statusa invalidskega podjetja. Čim enkrat podjetje pridobi tak status, mu do prenehanja oz. sprememb pripadajo vse bonitete, ki jih zakon za taka podjetja predvideva.

V zvezi s pritožbenim stališčem, da se določilo 2. odst. 3. čl. ZPPSL nanaša le na invalidska podjetja kot posebno pravno organizacijo obliko, ki je obstojala po 145. čl. Zakona o podjetjih, pa sledeče: Zakon o gospodarskih družbah v 569. čl. določa, da posluje družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba in komanditna družba kot invalidsko podjetje, če med celim poslovnim letom usposablja in zaposluje najmanj 40 % invalidskih oseb od vseh zaposlenih v družbi in če predhodno pridobi soglasje Vlade Republike Slovenije. Ta zakon je stopil v veljavo dne 10.7.1993. Če naj bi določilo 3. odst. 2. čl. ZPPSL veljalo res le za invalidska podjetja iz 145. čl. Zakona o podjetjih, potem bi to določilo novela ZPPSL (Ur. l. RS št. 67/93 in 39/97), ki je stopila v veljavo dne 1.7.1997, odpravila, je pa ni. Ne gre tudi spregledati, da mora po določilu 569. čl. ZGD invalidsko podjetje pred vpisom v register predhodno pridobiti soglasje Vlade RS. Zato je na drugi strani logično določilo 3. odst. 2. čl. ZPPSL, da se stečajni postopek nad invalidskim podjetjem ne opravi, če Vlada RS ne izda predhodnega soglasja. Glede na navedeno je pritožbeno stališče, da se določilo 3. odst. 2. čl. ZPPSL kljub morebitni drugačni teoriji (glej ZPPSL s komentarjem, GV 1977, dr. N. Plavšak, stran 25) ne nanaša na invalidska podjetja, ustanovljena po ZGD, napačno.

Ker torej pritožbeni razlogi niso podani, v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa (2. odst. 350. čl., v zvezi s 365. čl. ZPP in 15. čl. ZPPSL) pa pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).