Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sklep I Cp 657/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.657.99 KI-generiert

Court allows appeal; testator's prior will beneficiary must be summoned to inheritance hearing despite later revocation.

Geschäftsnummer VSL sklep I Cp 657/99
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The court of second instance allowed the appeal against the first-instance inheritance ruling, which had designated only the legal heirs. The appellant, a beneficiary under a prior will revoked by a later one, argued she was not summoned to the inheritance hearing. The court held that such a beneficiary retains a legal interest in the validity of the wills and must be invited to express their position, even if the later will technically supersedes the earlier one.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o dedovanju 205. člen; 3. točka 380. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD: Oseba, ki je bila določena za dedinjo v prejšnji oporoki, ki je bila kasneje razveljavljena, ima pravni interes in mora biti povabljena na narok za zapuščinsko obravnavo, da se izjavi o veljavnosti oporok.

Schlagwörter

KI-generiert
inheritance hearing summons revoked will beneficiary legal interest in inheritance prior will validity Zakon o dedovanju 205. člen Nachkomme Besitzesdauerabzug Scheidung auf Klage eines Ehegatten

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Zakon o dedovanju 205. člen
3. točka 380. člen ZPP
163. člen ZD
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Sodišče je dolžno na narok za zapuščinsko obravnavo vabiti vse "prizadete osebe", torej tudi oporočno dedinjo iz prejšnje oporoke, ki jo je zapustnica s kasnejšo oporoko razveljavila, kajti oporočna dedinja iz prejšnje oporoke ima pravni interes, da se kasnejša oporoka razveljavi, zato ji je treba dati v zapuščinskem postopku možnost, da se izjavi o veljavnosti kasnejše oporoke (pa tudi prejšnje).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje proglasilo za dedinje zapustničinega premoženja na osnovi zakonitega dedovanja zapustničine hčere T. M., A. L. in M. M. L. in sicer vsako do 1/3. Zoper takšen sklep o dedovanju se je pritožila zapustničina vnukinja B. P.. Poudarja, da kot oporočna dedinja ni bila vabljena na narok za zapuščinsko obravnavo, da listine, ki naj bi jo napisala zapustnica dne 26.7.1997 sploh ni videla, da obstaja le ena oporoka in da je sicer sporen tudi obseg zapuščine. Smiselno pritožnica predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Zakonita dedinja M. M. L. je na pritožbo B. P. vložila odgovor. V njem odreka pritožnici aktivno legitimacijo in predlaga zavrnitev njene pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) predpisuje v 205. členu, da za zapuščinsko obravnavo določi sodišče narok in nanj povabi "prizadete osebe". To so osebe, ki so poklicane k dedovanju po oporoki ali po zakonu in osebe, ki jim je oporočitelj naklonil kakšno korist iz zapuščine, pa tudi osebe, ki imajo pravico do izločitve določene premoženjske mase ali vrednosti iz zapustnikovega premoženja.

Zapustnica je v oporoki dne 3.1.1994 določila pritožnico za dedinjo svojega premoženja. Ne glede na preklic te oporoke z dne 26.6.1997 ni mogoče pritožnice izločiti iz kroga "prizadetih oseb", kot jih ima v mislih določba 205. člena ZD. Sodišče prve stopnje bi torej moralo vabiti na narok za zapuščinsko obravnavo poleg zakonitih dedinj tudi pritožnico kot oporočno dedinjo na osnovi oporoke, čeprav preklicane.

Glede na to, da je zapustnica pritožnico določila za oporočno dedinjo njenega premoženja v prvi oporoki, ima pritožnica pravico, da se izjavi, ali oporoko z dne 26.6.1997 (pa tudi z dne 3.1.1994) priznava. Res sicer kasnejša oporoka razveljavi prejšnjo, vendar pa le veljavna oporoka razveljavi prejšnjo. Oporoka pa ni neveljavna sama po sebi, neveljavnost je treba uveljavljati in torej zahtevati, da se oporoka razveljavi. Zahtevo pa lahko poda tisti, ki ima pravni interes, da se oporoka razveljavi: tisti, ki bi zaradi neveljavnosti oporoke prišel do kakšne koristi. Pritožnica bi torej zanesljivo tudi imela takšen interes. Tudi zato bi jo sodišče moralo pozvati na narok za zapuščinsko obravnavo, na katerem bi se morala izjasniti ali priznava oporoki za veljavni ali ne.

Izpodbijani sklep je bilo torej treba razveljaviti in pritožbeno sodišče zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).