Appeal court dismissed debtor's objection for lack of evidence and reasoning under ZIZ provisions.
Slowenien (SI)
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe appeal court rejected the debtor's objection to the first-instance enforcement order and confirmed the lower court's decision. The debtor argued the debt amount was reduced by a compensation agreement and accepted notes, but failed to submit any evidence supporting these claims. The court ruled that under the Enforcement and Security Act, an objection must be substantiated with facts and proof, which the debtor did not provide, rendering the objection inadmissible.
Legislator-Regeste
KI-generiert2. odst. 53. člena ZIZ; 5. odst. 62. člena ZIZ: An objection in enforcement proceedings is inadmissible if the debtor fails to substantiate their claims with facts and corresponding evidence as required by law.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
Ugovor se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze. Za svoje trditve, da je razliko med zneskom 3,998.133,30 SIT in zneskom 2,200.000,00 SIT upniku plačal preko kompenzacijske pogodbe in z akceptnimi nalogi, namreč ni niti predložil niti predlagal izvedbe nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede na to je njegov ugovor neobrazložen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Zoper ta sklep je dolžnik pravočasno delno ugovarjal. Navedel je, da višina izterjevanega zneska 3.998.133,30 SIT ni pravilna. Dolg namreč znaša 2.200.000,00 SIT, ker je upniku nakazal razliko preko kompenzacijske pogodbe in z akceptnimi nalogi.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljenega (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor ni utemeljen.
Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, morajo biti zanje v ugovoru priloženi tudi dokazi, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa je kljub temu ugovarjal neobrazloženo.
Za svoje trditve, da je razliko med zneskom 3.998.133,30 SIT in zneskom 2.200.000,00 SIT upniku plačal preko kompenzacijske pogodbe in z akceptnimi nalogi, namreč ni niti predložil niti predlagal izvedbe nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede na to je njegov ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ), zato ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP in zadnji odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je ugovor dolžnika z dne 28.5.1999 zavrnilo kot neutemeljenega in sklep o izvršbi na podlagi 2. točke.
365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.