Appeal dismissed; owner entitled to protect property rights when occupier claims no legal title.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu - to je v obsodilnem delu, ki se nanaša na pritožnika R. M. (I. in III. tč. njenega izreka) - potrdi.

[JEDRO]

Ker toženec ne zatrjuje nobenega pravnega naslova za izvrševanje svoje posesti zemljišča, ki je v lasti tožnika, je slednji upravičen do varstva svoje lastninske pravice po določbah 37. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sodbe naložilo tožencu R. M., da mora odstraniti s parcele tožnika št. 1098/2, vl.št. 964 k.o. Stranska vas, vse objekte in premičnine, ki jih je postavil ali prinesel nanjo - in sicer izrecno stanovanjsko barako, ter to parcelo izročiti tožniku prazno oseb, objektov in vseh premičnin (I. tč.

izreka), posledično pa je imenovanemu tožencu naložilo tudi plačilo tožnikovih pravdnih stroškov v znesku 185.755,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila (III. tč. izreka). Svojo odločitev je oprlo na določbo 42. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je toženec R. M. vložil pritožbo.

Izpodbija jo v zgoraj povzetem delu odločitve, pri čemer zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov, ki bi jih uveljavljal, izrecno ne navaja. Zatrjuje, da živi s svojo družino v leseni baraki, postavljeni na parceli tožnika, že več kot 17 let. V tem času je na pobudo občinskih organov sam prispeval h kritju stroškov komunalne ureditve zemljišča (elektrika, vodovod, telefon), saj mu je bila obljubljena tudi pridobitev ustreznih upravnih dovoljenj za nameravano gradnjo na tem zemljišču. Zaradi nepotrebnega odlašanja upravnih organov pa se je z vrnitvijo zemljišča lastniku sedaj vse zasukalo drugače - zlasti ko toženec nima toliko denarja, kot ga terja lastnik (tožnik) za prodajo dela parcele tožencu za gradnjo.

Opozarja tudi na socialni vidik obravnavanega problema spričo nerešenega stanovanjskega vprašanja v primeru izselitve njegove družine, katere dva člana sta šoloobvezna otroka. Prosi za ugodno rešitev zadeve, sicer pa formalnega pritožbenega predloga toženec izrecno ni ponudil.

Pritožba ni utemeljena.

Pravno relevantnih ugotovitev sodišča prve stopnje toženec v pritožbi ne izpodbija, sicer pa o odločilnih dejstvih med pravdnima strankama sploh ni spora. Toženec namreč tožniku ne odreka njegove lastninske pravice na parceli št. 1098 k.o. Stranska vas, prav tako pa ne zanika svoje posesti tistega dela tožnikove parcele, na katerem stoji stanovanjska baraka in na katerem si je uredil prostor za prebivanje svoje družine, niti ne zatrjuje obstoja kakšnega pravnega naslova (pravice) za izvrševanje svoje posesti oz. za uporabo tožnikovega zemljišča. To pa pomeni, da so izpolnjeni vsi pogoji za varstvo tožnikove lastninske pravice v pomenu določb 37. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih in da mu ga je sodišče prve stopnje z ugoditvijo tožbenemu zahtevku zoper toženca povsem upravičeno nudilo. V ostalem so pritožbene navedbe toženca brez pomena za odločitev v obravnavanem primeru. Ker tudi ni podan nobeden od po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 365. člena v času izdaje prvostopne sodbe veljavnega Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77), je bilo treba pritožbo toženca R.

M. na podlagi določbe 368. člena ZPP/77 zavrniti kot neutemeljeno in v z njo izpodbijanih delih potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

"Pritožbe" toženca D. B. pritožbeno sodišče ni obravnavalo, čeprav mu jo je sodišče prve stopnje predložilo v reševanje, saj je njegova "pritožba" po vsebini le zahteva za priznanje njegovih pravdnih stroškov, za odločanje o kateri je pristojno sodišče prve stopnje.