Appeal allowed: General insurance terms yield to specific rent-a-car risk agreements when premiums are doubled.

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži končni odločbi.

[JEDRO]

Če se splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska, po katerih določeni zavarovalni riziki niso kriti, če je povzročitelj zavarovalnega primera sozavarovana oseba, ne ujemajo s posebnim dogovorom strank o zavarovanju povečanega rizika zaradi rent-a car dejavnosti, veljajo slednji.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe za zavarovanje avtomobilskega kaska, od tožene stranke plačilo zavarovalnine 1.082.400,00 sit s pripadki za osebni avtomobil, ki ga je odtujil najemnik avtomobila (rent a car) in stroške. Svojo odločitev je utemeljilo na določilih 4. in 31. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-92/11, po katerih določeni zavarovalni riziki niso kriti, če je povzročitelj zavarovalnega primera sozavarovana oseba. S sklepom je ustavilo postopek za umaknjeni del zahtevka.

Tožeča stranka je s pravočasno pritožbo izpodbijala prvostopno sodbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava z navedbo, da je, zaradi povečane nevarnosti, ki izhaja iz dejavnosti rent-a car, plačala dvojno zavarovalno premijo in dvojno doplačala kombinacije "K" za krajo vozila, "H" za zavarovanje škode na parkirnem prostoru in "F" za vleko vozila z namenom, da zavaruje vse rizike, ki izhajajo iz dejavnosti rent a car, zlasti v primeru zlorab najemnikov. Tožena stranka je po svojem zavarovalnem agentu tožečo stranko prepričala, da je s tako sklenjeno zavarovalno pogodbo navedeni riziko zavarovan, zato bi sodišče moralo uporabiti določilo 99. člena ZOR, ki govori o uporabi spornih določil pogodb in o razlagi vsebine tipskih pogodb iz 100. člena ZOR.

Sodišče druge stopnje je preiskusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preiskusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena iz naslednjih razlogov: Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi zahtevka preuranjena. Iz zavarovalne police št. 0150988 z dne 3.6.1993 (priloga A5) izhaja, da je S.K., za RENT-A CAR , kot sklenitelja zavarovanja za osebni avtomobil, plačala za 100% povečano zavarovalno premijo s pripisom "renta car". Določilo 4. točke 31. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-92/XI, ki izključuje kot zavarovane rizike ravnanja sozavarovanih oseb, je zato v nasprotju s sklenjeno zavarovalno pogodbo. Zato je sodišče prve stopnje s tem, ko ni raziskalo, kakšni riziki so bili na podlagi povečane premije zavarovani, na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotno uporabilo materialno pravo.

Pritožba je zato utemeljena, prvostopno sodišče pa bo v ponovnem postopku dopolnilo dejansko stanje in eventualno uporabilo tudi določbe 99. in 100. člena ZOR o razlagi pogodbenih določil.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilih tretjega odstavka 166. člena ZPP.