Appeal allowed; co-ownership costs calculated under specific co-ownership law, not general civil procedure rules.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sklepa se v 3. točki izreka, ki se nanaša na plačilo skupnih stroškov, razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

V postopku za ureditev razmerij med solastniki se skupne stroške ne odmerja po splošnem pravilu iz 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku, marveč po določilu 116. čl. tega zakona.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka določilo predlagateljico Z. za upravnico stanovanj v stanovanjski stavbi Š., ki so v lasti nasprotnih udeleženk I.B., S.M. in C.K.

Obenem je odločilo, da ta sklep nadomešča pogodbo o upravljanju. V 2. točki izreka je zavrnilo predlog nasprotni udeleženki S. V zvezi s stroški postopka pa je v 3. točki sklenilo, da morajo nasprotne udeleženke I.B., S.M. in C.K. plačati predlagateljici sorazmeren del skupnih stroškov in sicer vsaka znesek 1.240,00 tolarjev v 15 dneh od izdaje sklepa.

Samo proti odločitvi o stroških so se pritožile nasprotne udeleženke I.B., S.M. in C.K., ki uveljavljajo pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Predlagajo spremembo izpodbijanega dela sklepa in sicer tako, da se plačilo stroškov naloži predlagateljici, podrejeno pa, da se ta del sklepa razveljavi. Menijo, da obrazložitev sodišča prve stopnje o tem, da so skupni stroški nastali s plačilom sodnih taks v znesku 6.200,00 tolarjev in da morajo predlagateljice plačati vsaka po 1/5, ne zadošča. Ker ni pojasnjeno, po kateri taksni številki Zakona o sodnih taksah je bila odmerjena taksa, naj bi bila podana bistvena kršitev določb Zakona o pravdnem postopku, saj sklepa ni mogoče preizkusiti. Po njihovem znaša taksa skupaj 2.700,00 tolarjev (po tarif. št. 5 Zakona o sodnih taksah 900,00 SIT ter po tarif. št. 6 Zakona o sodnih taksah 1.800,00 SIT). Poleg tega mora po določilu tretjega odst. 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku trpeti stroške tisti, v kogar interesu je izveden postopek, to je v interesu predlagateljice. Pritožnice priglašajo stroške za pritožbo po tarif.

št. 7 Zakona o sodnih taksah 200 točk oziroma 1.800,00 tolarjev.

Pritožba je utemeljena.

V postopku za ureditev razmerij med solastniki Zakon o nepravdnem postopku odstopa od splošnega določila o delitvi skupnih stroškov v drugem in tretjem odst. 35. čl. in v 116. čl. določa, da skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev na stvari. Sodišče prve stopnje, ki je določilo deleže po petinah, je verjetno uporabilo določilo drugega odst. 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ki pa v danem primeru ne pride v poštev. Ker je napačno uporabilo procesni zakon, ni dovolj popolno ugotovilo dejanskega stanja, saj v sklepu ni navedlo deležev posameznih lastnikov na stanovanjski hiši. Poleg tega tudi ni navedlo vrednosti, od katere je odmerjalo sodne takse in obrazložilo načina odmere.

Tako se izkaže, da je pritožba utemeljena in sodišče druge stopnje ji je po določilu 3. točke 380. čl. ugodilo. Izpodbijano 3. točko sklepa je razveljavilo, ker bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku pojasniti višino deležev in način odmere skupnih stroškov. Ko bo ponovno odločalo o povrnitvi skupnih stroškov, bo odločilo tudi o pritožbenih stroških (tretji odst. 166. čl. Zakona o pravdnem postopku).

Določila Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90 in RS št. 55/92) in Zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS št. 30/86) so uporabljena na podlagi določila prvega odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I), v povezavi s 1. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije (Ur.l.

RS št. 33/91-I-45/I/94).