Appeal dismissed because monetary claim under 80,000 SIT did not meet statutory threshold for review.
Slowenien (SI)
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's appeal, ruling that the review procedure was inadmissible. The plaintiff sought 48,633.30 SIT in 1993, a sum below the 80,000 SIT threshold established by a 1992 amendment to the Civil Procedure Act. Consequently, the court held that the appeal did not meet the statutory requirements for monetary claims under this limit.
Legislator-Regeste
KI-generiertZPP 382. člen 2. odstavek; ZPP 390. člen 3. odstavek; ZPP 392. člen: In property disputes involving monetary claims where the disputed amount does not exceed the statutory threshold, the appeal is inadmissible.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Po določbi drugega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega določenega zneska. Z novelo (Ul RS št. 55/92), ki je začela veljati 5.12.1992, je bil ta znesek določen v višini 80.000,00 SIT. Tožnik je v tožbi, ki jo je vložil 8.9.1993, zahteval plačilo zneska 48.633,30 SIT s pp in tega zneska v teku postopka ni zvišal. Po pričetku veljavnosti omenjene novele vložena tožba z višino zahtevanega denarnega zneska torej ni dosegala mejnega, za dovoljenost revizije odločilnega zneska.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstoji tožnikova terjatev do tožene stranke v znesku 48.633,30 SIT, da pa ne obstoji v pobot ugovarjana terjatev tožene stranke do tožnika in zato toženi stranki naložilo, da mora plačati tožniku navedeni znesek s pp in povrniti njegove pravdne stroške. Presežni tožbeni zahtevek je zavrnilo.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
V pravočasni reviziji proti navedenima sodbama tožena stranka uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev obeh sodb in zavrnitev tožbenega zahtevka.
Revizija je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril in Državnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (tretji odstavek 390. člena ZPP).
Revizija ni dovoljena.
Po določbi drugega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega določenega zneska. Z novelo (Ul RS št. 55/92), ki je začela veljati 5.12.1992, je bil ta znesek določen v višini 80.000,00 SIT. Tožnik je v tožbi, ki jo je vložil 8.9.1993, zahteval plačilo zneska 48.633,30 SIT s pp in tega zneska v teku postopka ni zvišal. Po pričetku veljavnosti omenjene novele vložena tožba z višino zahtevanega denarnega zneska torej ni dosegala mejnega, za dovoljenost revizije odločilnega zneska.
Zato je revizijsko sodišče na podlagi določbe 392. člena ZPP nedovoljeno tožnikovo revizijo zavrglo.