Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sklep II Cp 1048/93 ECLI:SI:VSLJ:1993:II.CP.1048.93 KI-generiert

Inheritance appeal allowed: accepting a will does not waive the right to claim a necessary share if deprived.

Geschäftsnummer VSL sklep II Cp 1048/93
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Court of Appeal overturned the first-instance decision, ruling that accepting an inheritance under a will does not automatically waive the claim for a necessary share. The appellant, a son, argued he was deprived of his necessary share and sought to revoke his previous declaration of acceptance made without real consideration. The court held that such a declaration remains valid but does not preclude the appellant from later asserting his necessary share to the extent it was deprived by the will.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 163 of the Inheritance Act; Article 352 of the Civil Procedure Act: Accepting an inheritance pursuant to a will does not constitute a waiver of the right to claim a necessary share to the extent that such share is deprived by the will.

Schlagwörter

KI-generiert
necessary share inheritance acceptance will validity deprivation of share civil procedure appeal Vertrag vor dem Erbgang Pflichtteil Spaltungstheorie

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 163 of the Inheritance Act
Article 352 of the Civil Procedure Act
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Priglasitev k dedovanju v smislu oporoke ne pomeni hkrati odpovedi nujnemu deležu v obsegu, kolikor je kljub oporočnemu dedovanju prikrajšan nujni delež.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine po pok. P.J., nato pa odločilo, da deduje njen zakonec kot nujni dedič 1/8 zapuščine, preostalo zapuščino pa je v skladu z oporočno voljo zapustnice razdelilo med zapustničina sinova P.I. in P.M.

Proti sklepu se pritožuje dedič P.M. Izrecno ne uveljavlja nobenega pritožbenega razloga, navaja pa, da je podal dedno izjavo o tem, da se strinja z oporoko in z oporočnim dedovanjem brez realnega premisleka, smiselno torej v zmoti. Nadalje navaja, da je prikrajšan njegov nujni delež in zato želi namesto tistega, kar mu gre po oporoki, nujni delež v naravi. Navaja še, da je 14 let delal na kmetiji, kot tudi, da je vrednost zapuščine napačno ocenjena.

Pritožba je utemeljena.

163. čl. Zakona o dedovanju določa, da se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni v Zakonu o dedovanju drugače določeno. Zakon o pravdnem postopku v svojem 352. čl.

dopušča, da pritožnik lahko v pritožbi zatrjuje nova dejstva in predlaga nove dokaze. V danem primeru uveljavlja pritožitelj prav to, namreč postavlja nove trditve, da je namreč podal dedno izjavo v zmoti oziroma uveljavlja nujni delež, o čemer se na zapuščinski obravnavi ni izjavil. S tem, ko je pritožitelj na zapuščinski obravnavi priznal oporoko kot pristno in veljavno ter se priglasil k dedovanju v smislu oporoke, se hkrati ni odpovedal svojemu nujnemu deležu, kolikor je zanj prikrajšan kljub oporočnemu dedovanju. Izjava o sprejemu dediščine na podlagi oporoke, ki je nepreklicna, tudi v primeru, da pritožitelj ne bo uspel s svojim zahtevkom po razveljavitvi dedne izjave, tako ne odvzema pritožitelju pravice uveljavljati še nujni delež v obsegu, kolikor je zanj prikrajšan oziroma kolikor je na podlagi oporoke prejel manj, kot znaša njegov nujni delež. Vse navedeno zahteva razveljavitev prvostopnega sklepa, da se bo v novem postopku razjasnilo vprašanje veljavnosti podane dedne izjave, če bodo dejstva, od katerih je odvisna neveljavnost dedne izjave sporna, bo treba razveljavitev uveljavljati v pravdi, kot tudi vprašanje, ali je pritožitelj prikrajšan za nujni delež. V tem smeri bo treba ponovno zaslišati dediče in po potrebi tudi oceniti zapuščino in njene posamezne dele.