Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sodba Kp 1210/93 ECLI:SI:VSLJ:1993:KP.1210.93 KI-generiert

Appeal allowed: Deportation order issued for repeat offender without job or assets under SFRJ law.

Geschäftsnummer VSL sodba Kp 1210/93
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court granted the public prosecutor's appeal, modifying the first-instance judgment to include a deportation order for two years. The defendant was convicted of continued theft and found to be unemployed and assetless, having previously been punished for the same crime. The court ruled that these circumstances justified applying the deportation measure under Article 70 of the Criminal Procedure Law of the SFRJ in conjunction with the Constitutional Law.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 70 of the Criminal Procedure Law of the SFRJ; Article 387 of the Criminal Procedure Law of the SFRJ in conjunction with Article 4 of the Constitutional Law of the Republic of Slovenia: A deportation order may be imposed on a foreigner who lacks employment and assets and has been previously punished for the same offense, provided the court deems it necessary to prevent further residence.

Schlagwörter

KI-generiert
deportation order foreigner expulsion repeat offender no employment assets Criminal Procedure Law SFRJ public prosecutor appeal continued theft Verzugskosten

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 70 of the Criminal Procedure Law of the SFRJ
Article 387 of the Criminal Procedure Law of the SFRJ
Article 4 of the Constitutional Law of the Republic of Slovenia
Article 165 of the Criminal Law of the Republic of Slovenia
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožbi javnega tožilca se ugodi, izpodbijana sodba se v odločbi o kazenski sankciji tako spremeni, da se obt. izreče tudi varnostni ukrep izgona tujca iz države za dobo 2 (dveh) let.

[JEDRO]

Če je tujec brez zaposlitve in premoženja, bil pa je že kaznovan zaradi enakega kaznivega dejanja, so lahko podani razlogi za izrek varnostnega ukrepa izgona tujca iz države po 170. čl. KZJ.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje spoznalo obt. za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine po I. odst. 165. člena KZ RS in mu je po istem zakonskem določilu izreklo kazen tri mesece zapora.

Hkrati je tudi odločilo, da je obtoženec dolžan plačati stroške kazenskega postoka in sicer povprečnino v znesku 10.000,00 tolarjev.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil javni tožilec zaradi odločbe o kazenski sankciji, zaradi tega, ker sodiše obtožencu ni izreklo varnostnega ukrepa izgona tujca iz države po 70. členu KZ SFRJ v zvezi s 4. členom Ustavnega zakona Republike Slovenije, s predlogom, naj pritožbeno sodišče pritožbi tako ugodi, da obtožencu izreče tudi ta varnostni ukrep.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je treba pritožbi javnega tožilca, da je obtožencu treba izreči tudi varnostni ukrep izgona tujca iz države. Obtoženec v Republiki Sloveniji nima zaposlitve, je brez premoženja, v obravnavanem primeru gre za dvoje kaznivih dejanj v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja po I. odst. 165. člena KZ RS.

Obtoženec je bil že kaznovan zaradi premoženjskega delikta in sicer zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po 1. tč. I. odst. 166. člena KZ RS. Glede na obtoženčevo predkaznovanje in glede na to, da je obtoženec ponovil enako kaznivo dejanje, da je brez redne zaposlitve in da torej kazniva dejanja ponavlja, je po oceni pritožbenega sodišča nezaželjeno, da bi obtoženec še bival v državi Sloveniji vsaj za nekaj časa, zaradi česar mu je izreklo varnostni ukrep izgona tujca iz države za omejeno dobo in sicer za dve leti, kar je po oceni pritožbenega sodišča primerno. Po I. odst. 70. člena KZ SFRJ v zvezi s 4. členom Ustavnega zakona Republike Slovenije se namreč sme tak ukrep izreči za eno do 10 let ali za vselej. Sodišče druge stopnje je pri tem upoštevalo nagibe iz katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, okolišičine v katerih je bilo storjeno in zlasti tudi obtoženčevo prejšnje življenje, ko je bil že kaznovan za enako kaznivo dejanje zaradi česar je ocenilo, da je pritožba javnega tožilca utemeljena in ji je zato ugodilo tako kot je rečeno v izreku te sodbe. Taka odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi I.

odst. 387. člena v zvezi s 4. členom Ustavnega zakona Republike Slovenije.