Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sklep I Kp 1484/2007 ECLI:SI:VSLJ:2007:I.KP.1484.2007 KI-generiert

Appeal dismissed: Victim-prosecutor must pay average costs; exemption applies only to accused under ZKP. (16 words)

Geschäftsnummer VSL sklep I Kp 1484/2007
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The High Court in Ljubljana dismissed the victim-prosecutor's appeal against the first-instance court's order to pay average litigation costs. The victim argued for exemption due to financial hardship, but the court held that cost exemptions under Article 95(4) of the Criminal Procedure Act (ZKP) apply solely to the accused, not private prosecutors. Consequently, the court ruled that the victim must pay the costs as the proceedings were terminated by the withdrawal of prosecution rather than by the accused's acquittal or death.

Legislator-Regeste

KI-generiert

3. odstavek 96. člena ZKP; 4. odstavek 95. člena ZKP: Exemption or installment payment of criminal procedure costs applies only to the accused, not to the victim acting as private prosecutor.

Schlagwörter

KI-generiert
victim as private prosecutor criminal procedure costs ZKP cost exemption withdrawal of prosecution average costs payment Kindesschutzkosten Sicherstellung der Parteientschädigung Kostenvoranschlag

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba oškodovanca kot tožilca A. S. se zavrne kot neutemeljena.

Oškodovanec kot tožilec A. S. je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v višini 400,00 EUR v roku 15 dni od prejema te odločbe.

[JEDRO]

V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki zadevajo pritožnikovo šibko premoženjsko stanje, pa pritožbeno sodišče pripominja, da ZKP za oškodovanca kot tožilca ne predvideva možnosti oprostitve ali obročnega odplačila stroškov kazenskega postopka. Pravna dobrota oprostitve oziroma obročnega plačila stroškov kazenskega postopka, ki je opredeljena v 4. odstavku 95. člena ZKP, namreč velja le za obdolžence.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Brežicah je z izpodbijanim sklepom na podlagi določil 293. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 429. členom ZKP ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega Z. K. v smeri kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ. Na podlagi 3. odstavka 96. člena ZKP pa je odločilo, da mora oškodovanec kot tožilec plačati povprečnino, odmerjeno na 600,00 EUR.

Zoper sklep se je pritožil oškodovanec kot tožilec brez navedbe pritožbenega razloga, smiselno pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in ga oprosti plačila povprečnine.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb oškodovanca kot tožilca pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje (ker se je kazenski postopek zoper obdolženca ustavil zaradi umika predloga za pregon) skladno z določbo 3. odstavka 96. člena ZKP, pravilno oškodovancu kot tožilcu v plačilo naložilo povprečnino kot strošek kazenskega postopka iz 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP. Določilo 3. odstavka 96. člena ZKP namreč določa, da zasebni tožilec in oškodovanec kot tožilec morata povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado za njegovega zagovornika, če se postopek konča s sodbo, s katero se obdolženec oprosti obtožbe ali s sodbo, s katero se obtožba zavrne, ali s sklepom, s katerim se postopek ustavi, ali obtožnica zavrže, razen če se postopek ustavi oziroma če se obtožba s sodbo zavrne zaradi obdolženčeve smrti, ali pa zaradi tega, ker je kazenski pregon zastaral zaradi zavlačevanja postopka, ki ga ni mogoča pripisati v krivdo zasebnemu tožilcu ali oškodovancu kot tožilcu, kot tudi v primeru iz 2. odstavka 63. člena ZKP. V slednjem primeru obremenjujejo stroški zasebnega tožilca, oškodovanca kot tožilca in njunih pooblaščencev proračun. Ker pa v obravnavani zadevi ni prišlo do ustavitve kazenskega postopka zaradi slednjega primera, temveč zaradi oškodovančevega umika predloga za pregon, je torej pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča glede stroškov kazenskega postopka. V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki zadevajo pritožnikovo šibko premoženjsko stanje, pa pritožbeno sodišče pripominja, da Zakon o kazenskem postopku za oškodovanca kot tožilca ne predvideva možnosti oprostitve ali obročnega odplačila stroškov kazenskega postopka. Pravna dobrota oprostitve oziroma obročnega plačila stroškov kazenskega postopka, ki je opredeljena v 4. odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku, namreč velja le za obdolžence. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo oškodovanca kot tožilca zavrnilo kot neutemeljeno (3. odstavek 402. člena ZKP).

Ker oškodovanec kot tožilec s pritožbo ni uspel, bo moral na podlagi 1. odstavka 96. člena ZKP v zvezi s 1. odstavkom 98. člena ZKP plačati stroške pritožbenega postopka, ki so nastali le v obliki povprečnine in jih je pritožbeno sodišče odmerilo glede na trajanje in zamotanost postopka. Pripomniti pa je, da v kolikor pritožnik povprečnine ne bo plačal v 15 dneh od prejema te odločbe, bodo po preteku tega roka začele teči zakonite zamudne obresti.