Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sklep I Kp 1137/2007 ECLI:SI:VSLJ:2007:I.KP.1137.2007 KI-generiert

Private prosecutor appeal dismissed; court fees remain with prosecutor even after private prosecution withdrawal.

Geschäftsnummer VSL sklep I Kp 1137/2007
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The High Court in Ljubljana dismissed the private prosecutor's appeal regarding court costs after the criminal proceedings were suspended due to the withdrawal of the private prosecution. The prosecutor argued that a prior out-of-court settlement should exempt them from paying the average court fee, but the court found no evidence of this agreement. The court ruled that while parties can settle mutual costs upon withdrawal, the average court fee is a statutory obligation that always falls on the private prosecutor. Consequently, the prosecutor was ordered to pay the 300 EUR average fee for the appeal process.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Art. 293(2), Art. 96(3), Art. 402(3) ZKP; In cases where private prosecution is withdrawn, parties may settle only mutual costs, but the average court fee remains a statutory liability of the private prosecutor.

Schlagwörter

KI-generiert
private prosecution withdrawal court costs allocation average fee liability criminal procedure costs private prosecutor obligation out-of-court settlement ZKP procedural rules Kosten der unentgeltlichen Rechtspflege

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba pooblaščenke zasebnega tožilca M.M. se zavrne kot neutemeljena.

Zasebni tožilec M.M. je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v višini 300,00 EUR v roku 15-ih dni od prejema te odločbe.

[JEDRO]

Zasebni tožilec in obdolženec se v primeru umika zasebne tožbe lahko poravnata le o medsebojnih stroških, ne pa tudi glede povprečnine (torej o strošku kazenskega postopka iz 6. točke 2. odst. 92. čl. ZKP). Ta del stroškov se tako vedno naloži zasebnemu tožilcu.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi določila 2. odst. 293. čl. Zakona o kazenskem postopku ZKP v zvezi s 57. čl. ZKP ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega B.P. v smeri kaznivega dejanja opravljanja po 2. in 1. odst. 172. čl. KZ, kaznivega dejanja obrekovanja po 2. in 1. odst. 170. čl. KZ in kaznivega dejanja razžalitve po 2. in 1. odst .169. čl. KZ. Na podlagi 3. odst. 96. čl. ZKP pa je odločilo, da mora zasebni tožilec povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odst. 92. čl. ZKP v znesku povprečnine 400,00 EUR, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.

Zoper sklep se je pritožila pooblaščenka zasebnega tožilca brez navedbe pritožbenega razloga, smiselno pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagala, da višje sodišče izpodbijani sklep v odločbi o stroških spremeni tako, da upošteva dogovor iz sklenjene izvensodne poravnave.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb pooblaščenke zasebnega tožilca pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje (ker se je kazenski postopek zoper obdolženca ustavil zaradi umika zasebne tožbe), skladno z določbo 3. odst. 96. čl. ZKP, pravilno zasebnemu tožilcu v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odst. 92. čl. ZKP, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado za njegovega zagovornika. Pritožbene navedbe, da iz izvensodne poravnave, ki sta jo stranki podpisali, izhaja, da obdolženi stroškov zagovora v kazenskem postopku ne uveljavlja od zasebnega tožilca ter, da naj sodišče odločitev o stroških v izpodbijanem sklepu spremeni tako, da upošteva ta dogovor iz sklenjene izvensodne poravnave, pa pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti. Pritožnik namreč sodišču ni predložil omenjene izvensodne poravnave ne v pritožbi ne v vlogi, s katero je zasebni tožilec umaknil zasebno tožbo zoper obdolženca. Na tem mestu pa pritožbeno sodišče še pripominja, da se zasebni tožilec in obdolženec v primeru umika zasebne tožbe lahko poravnata le o medsebojnih stroških, ne pa tudi glede povprečnine (torej o strošku kazenskega postopka iz 6. točke 2. odst. 92. čl. ZKP). Ta del stroškov se tako vedno naloži zasebnemu tožilcu. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo pooblaščenke zasebnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno (3. odst. 402. čl. ZKP).

Ker pooblaščenka zasebnega tožilca s pritožbo ni uspela, je zasebni tožilec na podlagi določila 3. odst. 96. čl. ZKP v zvezi s 1. odst. 98. čl. ZKP dolžan plačati stroške pritožbenega postopka v obliki povprečnine, katere višino je sodišče druge stopnje določilo ob upoštevanju obsega kazenske zadeve. Pripomniti pa je, da v kolikor zasebni tožilec povprečnine ne bo plačal v 15-ih dneh od prejema te odločbe, bodo po preteku tega roka začele teči zakonite zamudne obresti.